S sintetičnimi antibiotiki smo že tako preplavljeni, da so nanje imune že tudi najtrdovratnejše bakterije. Če bo šlo tako naprej, nam ne bodo koristili, ko jih bomo res potrebovali. Poleg tega uničujejo naš imunski sistem in – hopsa – še hitreje smo dovzetni za nove bakterije in viruse. Začarani krog …

Pa lahko izstopimo? Vedno. In si pomagamo drugače? Seveda. Narava je inteligentnejša, kot si mislimo, in če jih znamo pravilno uporabljati, nam lahko rastline služijo vsaj tako dobro kot sintetični antibiotiki, le da (ob pravilni uporabi) delujejo brez stranskih učinkov, imunskega sistema pa ne šibijo, temveč ga – nasprotno – krepijo. Sanja Lončar, ki je naravne antibiotike temeljito raziskala in o njih pisala v knjigah Ščepec zdravja, Ščepec zavedanja ter Vojna ali mir z bakterijami, pravi: »Veliko rastlin vsebuje snovi, za katere ugotavljajo, da delujejo proti bakterijam. Znanost je poskusila te snovi opredeliti, vendar nikakor ne zna odgovoriti, kako to, da večina naravnih antibiotikov opravi tako z bakterijami kot tudi z virusi in kvasovkami. Nobenemu sinteznemu zdravilu pa to ne uspe.«

Prednosti antibiotikov iz rastlinskega sveta:

– Učinkovito delujejo proti bakterijam, nekateri tudi proti virusom in kvasovkam.
– Poleg svojega zdravilnega učinka ne delujejo slabo na črevesje in tudi ne prizadenejo napadenega tkiva in koristnih bakterij kot sintetični antibiotiki.
– Tudi če jih uporabljate redno, bakterije ne postanejo odporne proti njim. »Nekateri zmorejo premagati celo bakterije, ki so pridobile odpornost proti antibiotikom, kar pomeni, da so lahko rešilna bilka za človeštvo,« poudarja Sanja Lončar.
– Mnogo lažje jih je prebaviti kot sintetične antibiotike. V najslabšem primeru bi dolgotrajna uporaba lahko dražila prebavila in obremenila ledvice, pa tudi to v precej manjši meri kot sintetični antibiotiki.

»Tvoje zdravilo naj bo hrana in tvoja hrana naj bo zdravilo.«

Pomembna je pravilna uporaba

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

Tako kot za zdravila, ki jih dobimo na recept, tudi za naravne antibiotike velja, da delujejo le, če jih pravilno uporabljamo. »Če boste nasvete v celoti upoštevali, se bodo njihovi učinki pomnožili!« je o moči antibiotikov iz rastlinskega sveta prepričana Sanja Lončar, saj jih je s svojo ekipo raziskovala dolga leta. Med najmočnejšimi je izpostavila ingver, česen, čebulo, hren, koromač in origano ter dodala: »Zanimivo je, da skoraj vse rastline iz te skupine spadajo med začimbnice oziroma aromatične rastline – antibiotične moči v največji meri izhajajo iz njihovih eteričnih olj.«

Izbrali smo antibiotike iz rastlinskega sveta, ki delujejo na različne vrste bakterij ter drugih okužb, zato jih je dobro vedno imeti v svoji kuhinji in poznati njihovo uporabo tudi v primeru bolezni.

Aloe vera

Deluje protivnetno in obnavlja tkivo, deluje proti bakterijam in virusom, pospešuje celjenje ran in preprečuje vnetja, pomembno pa je, da uporabljamo ekološko certificirane izdelke, pripravljene po hladnem postopku. Pri vnetih sluznicah naj v soku ne bo aloina in dodanih kislin, ki dražijo sluznice, s čimer lahko zavirajo celjenje. Aloe vera pomaga varovati DNK celic pred poškodbami, zato je njena uporaba priporočljiva ob povečanem sevanju.

Brusnice

Sok sveže iztisnjene divje brusnice deluje proti vnetju sečil, prehladom, povišani temperaturi, zobni gnilobi in ranam na želodcu, zelo blagodejno pa deluje tudi na Helicobacter pylori.

Česen

Njegov veliki plus: pomaga tudi v boju proti bakterijam, ki so razvile odpornost proti antibiotikom. Sicer pa deluje kot antiseptik, antibiotik in antimikotik (protiglivično). Ker alicin (snov iz česna, ki deluje zdravilno) deluje šele, ko prestane mlečnokislinsko obdelavo v črevesju, je v veliko pomoč predvsem ljudem, ki imajo zdravo črevesno floro. »Če ste se že znašli v začaranem krogu jemanja antibiotikov, ki so vam poškodovali črevesno floro, bo njegovo učinkovanje preveč oteženo,« opozarja Sanja Lončar in dodaja, da je tudi zaradi lažjega in hitrejšega okrevanja med boleznijo še kako pomembno, da ves čas skrbimo za zdravo telo.

Ehinaceja

Ehinaceja (ameriški slamnik) je blag naravni antibiotik, ki uničuje stafilokoke in streptokoke, deluje pa tudi proti virusom gripe in herpesa, varuje sluznice in kožo ter ima pomembno vlogo celo pri uničevanju tumorskih celic, zdravljenju ran, čirov, aken in ekcemov.

Ingver

Je antiseptik in naravni antibiotik, vse več raziskav potrjuje tudi njegovo protitumorno delovanje. Redči sluz, deluje ogrevalno in antiseptično, krepi imunski sistem, v pomoč je pri kašlju, piskajočem dihanju in zasluzenosti – če ga grgramo, lahko z njim odpravimo vnetje grla, zelo učinkovit pa je tudi, če se v grlu nabira gnoj. Spodbuja delovanje srčne mišice in znižuje povišan krvni tlak. Ingver zatira črevesne klice vseh vrst in spodbuja izločanje prebavnih sokov, zato je ena od redkih pekočih začimb, ki jo lahko uporabljajo tudi ljudje z razjedo na želodcu ali dvanajstniku.

Koper

Koper (pripravimo ga kot mlačen čaj – temperatura vode naj ne preseže 40 °C) zavira delovanje večine bakterij, ki telo napadejo sistemsko: stafilokokov, enterokokov, salmonele, E. coli, Klebsielle pneumoniae (povzročiteljice bolnišnične okužbe, zunajbolnišnične pljučnice in ozene) ter Pseudomonas aeruginosa (povzročiteljice različnih tkivnih vnetij, na primer sečil in sistemskih okužb) in nekaterih drugih.

Propolis

Odlično se obnese pri dolgotrajnih trdovratnih vnetjih, saj aktivni bioflavonoidi iz propolisa dokazano odpravijo kar 28 vrst bakterij, med njimi tudi množice tistih, ki so postale odporne proti sinteznim antibiotikom. Zelo dobro deluje pri oslabljenem imunskem sistemu, okužbah dihal in kožnih boleznih.

Sladki koren

Sladki koren deluje antioksidativno, protivnetno, protistresno, proti krčem in proti vnetjem zgornjih dihal. Je tudi dokazan imunomodulator, ki spodbuja delovanje zaspanega imunskega sistema, hiperaktivnega pa pomirja. Deluje blago odvajalno, znižuje sladkor v krvi in spodbuja proizvodnjo žolča, obenem pa blaži težave, ki jih prinašajo rane na prebavilih. Pri ženskah v menopavzi uravnava aktivnost estrogena.