'' … in jaz nisem storila nič, da bi jo od tega odvrnila. Ne, ker ne bi želela, ampak ker se mi niti sanjalo ni, da v sebi bije težko bitko. 'Mama pa taka,' sem si še tedne in mesece očitala, čeprav sem vedela, da je Maja naredila vse, da bi prikrila lastne občutke. Svetu je raje nastavila masko, jo poslikala s soncem, sama pa se skrila v temo. Štela je 25 let in niti dan več. Konec je namreč naredila ravno na svoj rojstni dan. Nikoli si nisem odpustila, nikoli ne bom pozabila,'' je v kratek spominski utrinek strnila misli Majina mama, ki želi tudi sama prispevati k preprečevanju samomorov. Samomorilno vedenje namreč ne pozna meja in lahko prizadene prav vsakogar.

V Sloveniji si je življenje vzelo 411 ljudi

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji je v letu 2017 za posledicami samomora umrlo 411 ljudi. ''Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, saj osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje. Sodelujoči zato vabijo, da se 10. septembra in tudi že prej pridružite kolesarski akciji Prekolesarimo svet.

Samomorilno vedenje že v šolskih klopeh

Na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič že skoraj desetletje izvajajo preventivne aktivnosti za mlade. Eden od pomembnejših ciljev tovrstnih dejavnosti je identifikacija mladostnikov v stiski ter nadaljnje ukrepanje oziroma skrb za aktiviranje ustreznih virov pomoči. ''Zadnje šolsko leto je bilo posebno, saj se je po naših izkušnjah samomorilno vedenje v večji meri kot predhodno pojavljalo že v osnovnih in ne le v srednjih šolah. Vsekakor tega ne moremo razumeti kot trend, vendar ni odveč, da temu namenimo več pozornosti. Poleg tega smo bili v zadnjem letu na dvajsetih intervencijah, kjer smo na šolah, dijaških domovih ali neposredno s starši pomagali v primerih samomora mladostnika. To so vedno zelo težke situacije, ki močno zaznamujejo celotno institucijo oz. skupnost,'' pojasnjuje doc. dr. Vita Poštuvan z IAM.

V centru ob tem še pojasnjujejo, da so stiske otrok velikokrat tudi spregledane, saj so znaki lahko zelo prikriti ali pa npr. sprememb v otrokovem vedenju ne pripišemo njegovi stiski, temveč odraščanju.