Cilj mednarodnega dneva ozaveščenosti o HPV je spodbuditi odločevalce in posameznike po vsem svetu k ukrepanju proti HPV (humani papilomavirusi), hkrati pa je želja z ozaveščanjem pomagati, da bodo posamezniki, ženske in moški, deležni preventivnega ukrepanja, na primer cepljenja proti HPV in presejalnih testov. Za ženske v Sloveniji izvajajo presejalne teste v okviru programa ZORA, cepljenje pa je na voljo v okviru obveznega zdravstvenega programa za deklice.
Prav ozaveščanje javnosti je ključnega pomena v boju proti okužbam z virusi HPV in potencialnim boleznim ter zapletom, ki jih okužba povzroča. »Na prvem mestu sta odkrit pogovor in jasna komunikacija s strani nas, zdravnikov in drugih strokovnjakov, ki moramo biti na voljo za pojasnila in odgovore na vsa vprašanja pred cepljenjem, hkrati pa je pomembno, da ljudje zaupajo v našo strokovnost,« poudarja Janja Schweiger Nemanič, dr. med., vodja zdravstvenega varstva šolarjev in mladine v Zdravstvenemu domu Ljubljana, ki tudi sama izvaja neobvezno cepljenje proti okužbam s HPV.

Cepljenje je zaščita za življenje
Cepljenje proti HPV je prvo cepljenje v Sloveniji, ki ni obvezno temveč priporočljivo in ga plača država od šolskega leta 2009/2010 dalje. Ob sistematskem pregledu v 6. razredu imajo deklice možnost cepljenja proti HPV iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država plača tudi za zamudnice, to so deklice , ki so rojene od leta 1998 in mlajše. Za ostale ženske in moške pa je cepljenje samoplačniško. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja predlog širitve programa s cepljenjem dečkov proti HPV, ki ga bodo predložili Zdravstvenemu svetu. Ta ukrep podpira stroka, med drugim tudi Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med. in strokovna vodja Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani: »Ne vidim razloga, da bi bili fantki izvzeti pri cepljenju proti HPV, saj sta v spolnosti in odnosih soudeležena oba spola v enaki meri. Raka na materničnem vratu v populaciji ne bo možno nikoli odstraniti, če ne bodo istočasno zaščiteni tudi fantki oz. moški. Kot vemo, za moške nimamo nobenih preventivnih presejalnih ukrepov za bolezni, ki jih povzroča HPV, za ženske pa je poleg cepljenja še presejalni program ZORA.«

Pomembno je izpostaviti, da so za okužbe z virusi HPV dovzetni tudi moški, ki niso zgolj prenašalci, in da lahko zaradi tovrstnih okužb tudi moški zbolijo za različnimi vrstami rakov. Večina okužb z virusi HPV poteka brez znakov, so prehodne in minejo brez posledic v roku enega ali dveh let. Dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi HPV pa, sicer zelo redko, v približno 5-10 odstotkih, povzroči predrakave spremembe in raka. Visokorizični genotipi HPV so odgovorni za nastanek več kot 99 odstotkov primerov raka materničnega vratu (pri ženskah), 70-90 odstotkov raka nožnice in zadnjika (slednji prizadene tudi moške), 47 odstotkov raka penisa ter 25-30 odstotkov raka ustnega žrela (prav tako prizadene tudi moške). Poleg tega lahko okužbe z virusi HPV povzročajo tudi genitalne bradavice pri obeh spolih. »Prevalenca okužb v ustni votlini in na genitalnih organih je v vseh starostnih skupinah pri moških višja. Ne vemo pa zakaj, verjetno zaradi slabšega imunskega odgovora. Ena od meritev je prikazala, da je koncentracija protiteles proti kancerogenemu podtipu HPV 16 pri moških bistveno nižja kot pri ženskah. Iz znanstvenih in kliničnih krogov zato prihajajo močne pobude za redno cepljenje tudi moških,« poudarja Miholičeva.

Pozitivni učinki cepljenja in presejalnih testov že vidni
Okužba s HPV je zelo pogosta, saj se vsaj enkrat v življenju s HPV okuži večina spolno aktivnih moških in žensk, večina se okuži v enem do dveh letih po začetku spolnih odnosov. Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki in ravno to je razlog, da je cepljenje, ki je na voljo za deklice v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, že v 6. razredu osnovne šole – deklica je torej zaščitena pred prvimi spolnimi stiki in preden bi lahko do okužbe sploh prišlo. »Nekaterim staršem se to zdi prezgodaj in cepljenje odložijo na 1. ali 3. letnik srednje šole in se dekleta takrat cepijo. Včasih se celo zgodi, da se starši potem kar nekako opravičujejo v smislu 'joj sedaj smo šele dojeli, kaj ste nam razlagali'. Z leti nam starši čedalje bolj zaupajo, tudi sami so bolj osveščeni, poleg predavanj, ki jih na šolah izvajamo šolski zdravniki in ginekologi, pa so zelo dragocene tudi izkušnje mamic, ki so pripravljene deliti svojo življenjsko zgodbo,« razlaga Schweiger Nemaničeva.

V Sloveniji se že kažejo pozitivni učinki obeh programov za ženske, ki se izvajata v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja – v letu 2017 je bilo namreč zabeleženo rekordno majhno število novih primerov raka materničnega vratu. Rak materničnega vratu je tretji najpogostejši rak pri ženskah med 15. in 44. letom starosti, je pa velika izjema med raki, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. V programu ZORA zato opozarjajo, da imajo ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, kar 70-80 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom. Prav tako ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna in zato je možno, da bo rak materničnega vratu prvi rak, ki ga bomo uspeli eliminirati, dodajajo v programu ZORA.

Ozaveščenost je ključnega pomena
V sredo, 20. februarja, je potekalo cepljenje proti okužbam s HPV tudi v novem cepilnem centru v Zdravstvenem domu za študente Aškerčeva v Ljubljani. Vabilu za cepljenje proti okužbam z virusi HPV se je odzvalo 58 zamudnic, poleg njih pa se je cepilo 44 samoplačnic, ter 14 moških študentov, ki so se prav tako cepili samoplačniško.
Da ozaveščenost glede okužb z virusi HPV narašča, opažata tako Schweiger Nemaničeva kot Miholičeva, ki se hkrati strinjata, da je potrebno, tudi ob podpori medijev, še naprej ozaveščati javnost glede te tematike, še posebej pri moških. »V splošnem se mi zdi, da se prav moška populacija ne zaveda ali pa se glede tega ne zanima dovolj, saj je že njihova poučenost o 'običajnih' spolno prenosljivih boleznih presenetljivo zelo nizka. Žal se znanje in zanimanje zvišata šele ob nastalih simptomih, ob izbruhu bolezni, ko je neredko že prepozno ali ko zboli kdo od bližnjih sorodnikov, prijateljev, partnerjev. Me pa zelo veseli, da je v zadnjem letu zelo poraslo zanimanje za cepljenje proti HPV tudi pri moški populaciji, predvsem pri mlajših študentih,« je v pozitivnem duhu zaključila Miholičeva.