V študiji, ki so jo objavili v strokovni publikaciji Journal of Clinical Sleep Medicine, je sodelovalo 1913 odraslih. Izpolniti so morali vprašalnike, v katerem so sami ocenili svoje smrčanje, nato pa so jih raziskovalci spremljali med samim spanjem, na spletu povzema New York Times.

Ugotovili so, da je smrčalo 88 odstotkov od 675 žensk, ki so sodelovale v raziskavi, a le 72 jih je to priznalo. Med moškimi, vseh sodelujočih je bilo 1238, pa jih je na drugi strani smrčalo celo malce manj, kot jih je to navedlo. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je smrčalo 92,6 odstotka moških, jih je pa to, da smrčijo, navedlo nekoliko več kot 93 odstotkov.

Raziskovalci so ugotovili tudi, da ženske, čeprav so v povprečju manjše oz. lažje od moških, smrčijo prav tako glasno kot moški. Intenzivnost smrčanja so raziskovalci razdelili v štiri stopnje - blago (med 40 in 45 decibelov), zmerno (od 46 do 55 decibelov), močno (od 56 do do 60 decibelov) in zelo močno (več kot 60 decibelov).

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tekmovalec slovenskega MasterChefa prvič postal očka

Žiga Škvorc, ki je v deveti sezoni oddaje MasterChef Slovenija osvojil tretje mesto, je pred dobrim tednom dni prvič postal očka.

Moški so v povprečju s smrčanjem presegli hrup 51,7 decibela, a tudi ženske niso zelo zaostajale, saj so pridelale hrup 50 decibelov. V povprečju je okoli 49 sodelujočih žensk smrčalo z močno oz. najmočnejšo intenzivnostjo, a le 40 odstotkov žensk je tako ocenilo jakost svojega smrčanja.

Raziskavo so izvedli, ker smrčanje ni le nadloga za tistega, ki spi ob smrčečem. Pogosto je namreč znak obstruktivne spalne apneje. Gre za bolezen, zaradi katere bolniki med spanjem pogosto prenehajo dihati, najpogosteje prav med smrčanjem, povezana pa je s številnimi drugimi boleznimi, kot so Alzheimerjeva in diabetes tipa 2.

Strokovnjaki so obenem mnenja, da bi lahko ta bolezen povečala tveganje za srčni infarkt ali kap. Doslej opravljene raziskave pa kažejo tudi, da bi lahko tisti, ki trpijo za obstruktivno spalno apnejo, imeli občutno tanjše lobanje, kar bi lahko vodilo v potencialno smrtonosno spontano puščanje cerebrospinalne tekočine.