Z drugimi besedami: poporodna depresija se pojavi pri vsaki dvanajsti ženski, za katere je to nemogoče predvideti. Zato je zelo pomembno izobraževanje, saj se poporodna depresija lahko zgodi komurkoli od nas. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Igralka Marijana Brecelj (Najini mostovi) o odraščanju v Beogradu

Danes 77-letna igralka je svoje najstništvo s staršema igralko in politikom preživela v Beogradu. Kako se spominja tistega obdobja?

Eden najpogostejših mitov je, da se depresija zgodi samo šibkim ženskam in da se ravno nam to ne bi moglo nikoli zgoditi. Čeprav predhodne psihične težave, slabi družinski odnosi, nenačrtovana nosečnost in zakonske težave pomenijo možnost tveganja za nastanek poporodne depresije, se ta lahko zgodi vsakemu od nas. 

Poleg tega je napačno tudi mišljenje, da se lahko iz poporodne depresije preprosto iztrgate. Je resno psihično stanje, ki zahteva strokovno pomoč, in pričakovanja, da bo preprosto minila sama od sebe ali da jo lahko premagamo sami, niso realna. Še več, takšno razmišljanje lahko pripelje do občutkov, da z nami nekaj ni v redu, če se ne moremo preprosti iztrgati iz nje, ter dodatno poglablja težko stanje. 

Tudi moški trpijo za poporodno depresijo

Prepričanje, da je poporodna depresija rezervirana izključno za ženske, je napačno. Nove raziskave kažejo, da lahko tudi očetje trpijo za poporodno depresijo ter imajo podobne simptome kot mame. 
Po rojstvu otroka se namreč tudi pri očetih pojavi hormonska sprememba, poleg tega pa tudi oni doživljajo veliko življenjsko spremembo, ko prevzemajo starševsko vlogo. Zato se tudi pri njih lahko pojavijo psihične težave, a zaradi nevednosti izrazito redko poiščejo pomoč strokovnjaka. 

Poporodna depresija ima veliko obrazov in ravno zato jo je težko prepoznati. 

Simptomi poporodne depresije

Kateri so najpogostejši simptomi poporodne depresije?

- Pogosto spreminjanje razpoloženja,
- težave s spanjem (nespečnost ali preveč spanja),
- težave z apetitom (pomanjkanje apetita ali prenajedanje),
- utrujenost,
- brezvoljnost,
- izguba energije,
- občutek nemoči in občutek, da oseba ni dovolj dobra mama, 
- intenzivni občutki,
- izogibanje stiku z ljudmi in prijatelji,
- občutek nemira,
- kratki občutki jeze in nemira, 
- občutek sramu in krivde,
- močna anksioznost,
- razmišljanje, da bi kaj naredili sebi in otrokom,
- razmišljanje o smrti.

Ti simptomi izrazito načenjajo kakovost življenja, zato je pomembno, da jih upoštevamo in se jih trudimo čim prej odpraviti, sicer tvegamo vstop v negativno spiralo misli – v njej je vsak, tudi majhen neprijeten dogodek sprožilec negativnih misli in čustev – in tako se nam neprestano potrjuje, da ne bo nikoli bolje. Poleg tega ni nujno, da so prisotni vsi od navedenih simptomov, da bi lahko sklepali, da govorimo o poporodni depresiji. 

Poporodna depresija se najučinkoviteje zdravi s kombinacijo zdravil in psihoterapije. Večina mam se, ko prepoznajo, da resnično trpijo za poporodno depresijo, zdravi samo z zdravili. Ne glede na njihovo učinkovitost pa se vzrok, ki je bil potreben za nastanek depresije, s tem ne bo odpravil.

Ravno zato je pomembna pomoč psihoterapije, s pomočjo katere se občutki normalizirajo, odkrivajo škodljivi obrazci ter prihaja do novih načinov odzivanja v situaciji. Lahko je skupinska ali individualna, izbira pa je odvisna od posameznika. Nekaterim bolj ustreza, da so v skupini ljudi s podobnimi težavami, ter občutek, da v tem niso sami, drugi pa imajo raje, da je pozornost terapevta usmerjena izključno nanje.

Obljubljam, kmalu bo boljše 

Ko se po porodu pojavi paranoja, govorimo o stanju, ki se imenuje poporodna psihoza. Najpogosteje se razvije v dveh tednih po porodu. Je redka in se pojavi pri 0,1 odstotka porodnic, a je lahko izrazito nevarna, tako za mamo kot za otroka. 

Bolezen spremljajo halucinacije in iluzije – misli in občutki, ki se zdijo resnični, čeprav niso – močan strah, panika, zaskrbljenost, težave pri razmišljanju, pa tudi poskusi, da poškodujete sebe ali otroka. Ženska v takšnem stanju je lahko prepričana, da želi partner škoditi njej ali otroku, ter se lahko tudi odloči skupaj z otrokom zapustiti dom, medtem ko je oče v službi. 

Lahko se zgodi tudi, da mama sliši glasove, ki ji neprestano govorijo, da mora poškodovati otroka ali da je otrok preklet in da se ga mora rešiti čim prej. 

Poporodna psihoza se v medicini obravnava kot nujen primer. Torej, če se pojavijo takšni simptomi, je pomembno, da se hitro oglasite v najbližji medicinski ustanovi ter začnete zdravljenje.