Nekoč so si bili psihologi edini: čustvom je treba vedno dati prosto pot. Jih pokazati. Predvsem jezo. Zadrževanje čustev naj bi bilo nezdravo. In tako se je dogajalo, da ljudje, ki so se znašli na terapijah, po njih niso bili nič kaj bolj sproščeni in umirjeni. Znanstveniki so začeli raziskovati, kaj je s čustvi in njihovim izražanjem.

Nadzor nad afekti

V zadnjih letih so opazili, da tako imenovani inteligenčni količnik meri le miselno sposobnost in sploh ni odločilen pri tem, kako zadovoljni in uspešni smo. Za to potrebujemo tudi (ali pa predvsem) čustveno inteligenco. In k tej poleg sposobnosti vživljanja in komunikacijskih sposobnosti spada tudi nadzor nad afekti. Kaj je to? To je sposobnost, da znamo nadzorovati svoje impulze. Na primer, da se namesto trenutni želji posvetimo dolgoročnemu cilju. To pomeni, da ne raztrgamo prepletene in zavozlane verige samo zato, ker smo v nekem trenutku na koncu z živci in bi to najraje storili. Namesto tega se obvladamo.

Če izživimo čustva, so še močnejša

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Še preden so človeka priključili na vse možne merilne naprave, so znanstveniki vedeli, da napad besa povzroči, da je človek le še bolj besen. Pulz in raven stresnega hormona se ne umirita takoj zatem, temveč sta samo še višja. Zato so upravičeno sklepali, da izbruhi besa niso nujno najbolj zdravi. Kdor je kar naprej pred napadom joka, kriči in pada iz ene drame v drugo, je kar precej pod stresom. In zaradi tega je tudi manj priljubljen med ljudmi.

Zadrževanje čustev je nevarno

Še en rezultat raziskav: kdor je vedno dobro razpoložen in se dela umirjenega, čeprav je žalosten, znerviran ali jezen, tvega tako psihične kot tudi telesne bolezni. Zadrževanje čustev predvsem slabo vpliva na srce. Kaj potem - zadrževati čustva ali ne?

Zlata srednja pot

Kdor misli, da je treba zanikati, da smo jezni, čeprav bi najraje kričali in tolkli okoli sebe, se moti. To pomeni, da bi si nadeli masko sami pred sabo. Srednja pot pomeni, da sprejmemo lastna čustva, jih začutimo, vendar pa ne postanemo njihova žrtev. Ne pustimo, da nam ukazujejo, kaj moramo narediti, temveč zapremo oči in prisluhnemo, kaj se dogaja v nas. In jih sprejmemo - tudi slabo voljo. Tudi ta mora priti na dan, in je zelo pomembna.V drugem koraku nato izrazimo čustva. Z besedami ali pa v slikah ali gestah.