Danes prvič obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani: Zmanjšajmo zavržke hrane! Razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti zaradi skrb vzbujajočih podatkov, ki razkrivajo, da se nahajamo sredi globalnega problema.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je namreč leta 2018 vsak prebivalec Slovenije po nepotrebnem zavrgel okrog 13 kilogramov užitnih živil.

V smeri osveščanja javnosti so na Zvezi potrošnikov Slovenije opozorili na problematiko in izpostavili, da je cilj gibanja povsem jasen: 'Z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane zmanjšati količino zavržene hrane in s tem pomembno prispevati k bolj trajnostni družbi.'

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Martin Golob: Pridejo trenutki, ko mi je težko

Kako se duhovnik Martin Golob sooča s trenutki, ko je tudi njemu težko.

Zveza potrošnikov Slovenije je sprejela povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano da se pridruži drugim pomembnim deležnikom pri aktivnostih za zmanjševanje izgub in količin odpadne hrane. Zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. "Zavedamo se, da bomo lahko le skupaj uresničevali cilj OZN in Evropske unije, to je vzdolž celotne prehranske verige prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030," je poudarila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

Čas je za spremembe!

Zastavljeni cilj zmanjšanja zavržkov hrane bo mogoč le s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov in ravnanja s hrano. Na ZPS smo zato septembra 2020 izvedli spletno anketo, v kateri so potrošnike spraševali, kako nakupujejo hrano. Zanimalo nas je tudi, kaj naredijo s hrano, ki jim ostane pa tudi, kdo po njihovem mnenju zavrže največ hrane. "Le 13 odstotkov sodelujočih je odgovornost za največ zavržene hrane pripisalo gospodinjstvom," je izpostavila Kutinova.