Pa vendar sodobni svet ne uživa sladkega le v stresnih razmerah, temveč naša vsakodnevna prehrana temelji na velikem vnosu sladkorja. Nedavna raziskava je pokazala, da povprečni Američan dnevno v svoje telo vnese vsaj trideset čajnih žlic sladkorja. Predelani ogljikovi hidrati so povsod – v pekovskih izdelkih, osvežujočih pijačah, prigrizkih in piškotih.

Ali obstaja povezava?

Hkrati statistika kaže na drugo težavo. Trenutno okoli tristo milijonov ljudi po svetu trpi zaradi bolezni moderne dobe – depresije. V zadnjih desetih letih beležimo naraščanje depresije za kar dvajset odstotkov, zato lahko govorimo o resnični krizi na svetovni ravni, poroča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Čeprav je depresija pogosto posledica kompleksne interakcije bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov ter zahteva resen pristop k zdravljenju, se postavlja vprašanje, ali obstaja povezava med tema skrb vzbujajočima trendoma: vse več hrane, ki temelji na enostavnih sladkorjih, in vse več depresije.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blake Lively vložila tožbo zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja

Blake Lively je vložila tožbo proti soigralcu iz filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. V času promocije filma so se pojavljale številne govorice o težavah na snemanju.

Tveganje za razvoj depresije

Na vzorcu več kot osemdeset tisoč žensk so ugotovili, da je pretirano uživanje predelanega sladkorja povezano s povečanim pojavom depresije v le treh letih. Čeprav je depresija pogostejša pri ženskah, so ugotovili, da je zaradi pretiranega uživanja sladkorja pogosta tudi pri moških. V študiji, kjer so bili udeleženci skrbno nadzorovani 22 let, so strokovnjaki prišli do ugotovitve, da so moški, ki so zaužili vsaj 67 gramov sladkorja na dan, imeli 23 odstotkov več možnosti za razvoj depresije v naslednjih petih letih kot moški, ki so se temu uspešno izogibali, ali pa je bil vnos sladkorja manjši kot 40 gramov dnevno. Avstralska raziskava je pokazala povezanost prehrane s predelanimi sladkorji in depresivnimi simptomi pri mladostnikih tudi ob upoštevanju drugih pomembnih podatkov, kot so spol, starost, družinsko ozadje in stopnja telesne dejavnosti.