Lahko lokalno pridelano hrano povezujemo z zdravim življenjem?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

O tem sem popolnoma prepričana. Lokalno hrano lahko v celoti povezujemo z zdravim načinom življenja. Ampak tukaj vidim zadržek, saj je treba človeka, kmeta, proizvajalca, ki nam dostavlja hrano oziroma pri katerem jo kupujemo, dobro poznati. Jaz vedno pogledam, kakšen odnos ima on do hrane, ki jo pridela, ali zares skrbi, da hrana zraste točna takšna, kakršno si sam želi zase. Ni vsaka lokalna hrana tudi dobra za zdravje. Pomembno je, da med kupcem in kmetom nastanejo poštene vezi, da če bi bilo dobro kaj popraviti, tudi povemo. Mora iti za neko sodelovanje med njim in nami. Tako velja za tiste, ki nam dostavljajo na dom, kot tudi za tiste, pri katerih kupujemo na tržnici. Rada kupujem tako, da vidim človeka, da se z njim lahko pogovarjam, saj vem, da če je človek pošten, da del sebe v vse, kar naredi. To mi je najpomembnejše. Imam že nekaj takšnih poznanstev in sem postala tudi že kritična do teh, ki mi prinašajo hrano.

»Ko pa telo reče »nekaj si zaželim«, nas opozarja, da naj si to privoščimo, ker to potrebujemo.«

Odličen primer je, da vsi znamo speči kruh, ampak v vsaki hiši diši drugače. Če nekdo proizvaja z ljubeznijo in spoštovanjem do narave in okolice, potem je tisti izdelek res najboljši za zdravje.

Zdi se, da smo v času koronakrize vsi začeli kupovati lokalno hrano. A to, kot ste že omenili, ni vedno edina prava izbira?

Ravno koronačas je lahko resnično dvorezen. Kupec lahko postane nezahteven, prodajalec pa želi izkoristiti priložnost, da morda naredi tudi kakšno prevaro. Trenutni čas je čas našega iskanja dobrega, kot kupci se moramo bistveno bolj pozanimati in biti zahtevni, na drugi strani pa prodajalec ne sme v prvi vrsti gledati na denar. Če je dober prodajalec z dobrimi izdelki, si mora prizadevati, da bo zares imel tega kupca tudi dolgoročno. Če želiš imeti dobro sodelovanje, moraš biti preprosto pošten in gledati na dolgi rok.

Kaj vam je pri lokalni hrani najpomembnejše?
Ne gledam samo, da je pridelano lokalno, ampak tudi, kako je pridelano. Primer so mlečni izdelki. Zanima me, ali se te krave pasejo, ali je to seneno mleko, ali je sir iz surovega mleka ... Zelo sem natančna pri tem, kako prideluje, ne samo da je ekološko, ampak da je v hrani tudi več hranil. V tem obdobju bi bilo dobro, da bi ljudje postali bolj zahtevni do lastnega zdravja in da bi se moral tudi kupec začeti ozaveščati. Ali bom za neki denar dobila izdelek, ki mi bo zdravje nudil oziroma okrepil, ali bom vzela izdelek samo zato, da se bom najedla. Koronačas je prinesel precej šolanja za kupca in na koncu tudi za prodajalca.

Riček ali toter
Je zdravilna poljščina, ki jo najdemo na Koroškem, bogata s hranilnimi maščobnimi kislinami. Vsebuje jih več kot recimo »modni« avokado, ki ga uvažamo iz tujine.

Kako pa gledate na samooskrbo? Bi se morali ljudje na vsak način truditi, da imamo recimo na balkonu mini vrtove, ali v resnici ne bi smeli iti z glavo skozi zid?
Imam balkon in ne morem siliti na balkon paradižnikov, saj mi ne bo zrastel tako, kot bi moral. Imam pa vsa zelišča, ki jih lahko imam. Siliti na vsak način, da boš imel na balkonu dva paradižnika, za to nisem. Rajši vidim, da če je kmet celo njihovo lepo preoral in se potrudil, da dam njemu denar za ves trud, ki ga je vložil v pridelek. Da pa imate drobnjak, peteršilj, rožmarin ..., se strinjam. Naj na balkonu rastejo tudi kakšna zelišča.

Kako gledate na sodobne trende prehrane, kot so goji jagode, avokado, različni matcha praški in podobno? Bi lahko vse te stvari zamenjali z lokalnimi jedmi in gre samo za »insta« trende ali so to res živila, ki izboljšajo zdravje našega telesa?
Prepričana sem, da je v našem okolju dovolj takšnih izdelkov, ki so enakovrednim vsem tem, ki prihajajo od daleč. Je pa res, da jih ljudje premalo poznajo. Recimo navadna kopriva. Ta v tem trenutku ni v modi, goji jagode in avokado pa so. Borovnica ni, goji jagode pa so. Vsako živilo ima določeno število antioksidantov, tuja hrana ni nič bolj posebna v primerjavi z našimi stvarmi, ki jih dejansko ne poznamo.
Avokado je odličen, tudi jaz ga kdaj kupim, dejansko pa je maščobnih kislin, ki so v avokadu, več v ričku ali totru, ki je poznan na Koroškem. Gre za odlično zamenjavo. Avokado je denimo bogat z maščobnimi kislinami omega 3, ampak te vsebujejo tudi naši orehi, ki jih premalo pojemo.
V naši naravi vsak mesec zraste za vsakega človeka tisto, kar potrebuje. Recimo regrat raste zdaj, ker ga naše telo zdaj potrebuje. Nekje, kjer je zdaj toplo, pa zdaj potrebujejo paradižnik ali jagodičevje, ker narava v vsakem mesecu ve, kaj potrebujemo. Takrat moramo pobrati tisto, kar zraste, in moramo to tudi uživati.
Vsak mesec nam da tisto, kar v tistem kraju potrebujemo, narava se ne zmoti.

Kako vi skrbite, da v svoje telo vnesete čim več zdravih in lokalnih živil?
Predvsem mešam hrano. Primer je zajtrk, ko naredim namaz iz česna, orehov, malo oljčnega olja ali ričkovega, malo skute, albuminske (sirarske) ali kisle skute. Ko je radič, dodam tudi radič, morda regrat ali rukolo, dodam limono in sol, to dobro zmečkam, da imam v enem namazu vse stvari, ki jih moje telo potrebuje. Potrebuje zaščito, beljakovine kot gradivo in gorivo, ki pa ga dobim z ajdovim ali rženim kruhom, na katerega nanesem namaz.
Za kosilo rada uživam mineštre, v katerih je vsaj 20 različnih stvari. Da gre za preplet hranil, da dam telesu na voljo več materiala, da telo vzame tisto, kar potrebuje, saj sama ne morem vedeti, kaj točno potrebuje. Če mu dam neki preplet v obliki mineštre, sem prepričana, da mu nič ne bo manjkalo. Ko pa telo reče »nekaj si zaželim«, takrat ga moramo poslušati, saj nas opozarja, da naj si to privoščimo, ker to potrebujemo. Različne omejitve lahko povzročijo predstavljajo primanjkljaj v telesu, kar vodi do utrujenosti, nejevolje in na dolgi rok do bolezni.