Navadni potrošnik je nekoliko posebna, a čudovita travniška rastlina, ki jo najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Je trajnica, ki zraste do meter visoko in uspeva v skoraj vseh vrstah tal, predvsem bogatih in dobro prepustnih. Rada ima sončna rastišča, pa tudi vročino dobro prenaša. Prepoznamo jo po pritličnih listih, ki so globoko zarezani, zgornji pa so suličasti in nežno objemajo robato, na več strani razvejano steblo. Navadni potrošnik zacveti junija in vztraja do septembra ter travnike krasi v svetlo modri, včasih tudi nežno rožnati ali beli barvi cvetov, ki se odprejo zgodaj zjutraj in se proti poznemu popoldnevu vse bolj zapirajo.

Nabiramo celotno rastlino

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Inulin, ki ga najdemo v navadnem potrošniku, pomaga uravnavati krvni sladkor. Hrana se tako lažje absorbira v telo, posledično je manj želodčnih težav, oksidacije in drugih nelagodij. 

Navadni potrošnik je rastlina, ki jo lahko v celoti izkoristimo, saj so vsi njeni deli koristni in uporabni tudi v zdravilne namene. Če jo prelomimo, najdemo mlečni sok, ki ga sestavlja inulin; lahko ga je kar 60 odstotkov. V cvetovih najdemo še fenolno kislino, medtem ko se v koreninah skrivajo grenki seskviterpenski laktoni. Liste običajno nabiramo, ko je rastlina v razcvetu. Takrat jih uporabljamo predvsem za pripravo poparkov. Cvetove in korenine lahko nabiramo vse leto, če jih želimo uporabljati sveže, sicer pa septembra, če jih želite posušiti. Korenine, pripravljene za sušenje na soncu, predhodno narežemo na majhne koščke in jih dobro posušimo, sicer lahko splesnijo. Imajo grenak okus in so brez posebnega vonja. Odebeljene korenine so včasih pražili in mleli ter iz njih pridobivali še danes vsem znano cikorijo, ki je nadomestek prave kave.

Blaži vnetja in pomaga leni prebavi

Na zdravilne lastnosti navadnega potrošnika smo že skoraj pozabili, kljub temu da so ga že stoletja pred nami uporabljali v številne namene, saj slovi po svojih protivnetnih in antiseptičnih lastnostih. Nekatere raziskave so potrdile, da ugodno vpliva na vnetja, povezana z revmatizmom. Uporablja se tudi kot obloga za blaženje oteklin, kar je posledica fenolne kisline, ki pomaga odvajati vodo. Ne pozabimo še na inulin, ki ga uvrščamo med prehranske vlaknine in spodbuja razmnoževanje bakterij, ki jih potrebujemo za delovanje črevesja. Uporabljamo ga lahko tudi pri težavah z leno prebavo, želodčnih razjedah in napenjanju. Tukaj je treba omeniti še seskviterpenske laktone, grenčine, ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov, izločanje in odvajanje žolča iz žolčnika ter izboljšajo delovanje jeter.