Možganska kap se v večini primerov pojavlja pri ljudeh, ki so starejši od 65 let. V prvih treh tednih po možganski kapi umre okoli 30 odstotkov bolnikov, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, okoli 40 odstotkov pa jih ostane bolj ali manj prizadetih, so navedli v društvu.

Najpogostejši znaki

Najpogostejši simptomi in znaki, ki se pojavijo po možganski kapi, so delna ali popolna ohromelost polovice telesa, motnje občutka po polovici telesa, motnje govora, branja in pisanja, motnje vida, nesposobnost zadrževanja urina in blata ter motnje požiranja. Možganska kap lahko vpliva tudi na duševne sposobnosti, spomin, mišljenje, dojemanje, čustvovanje, prepoznavanje sebe in okolja.

Okrevanje po možganski kapi

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Praznični sejmi po Evropi: vabljeni med stojnice in lučke!

Številna evropska mesta so že praznično okrašena, skupaj z lučkami, ki bodo zasijale, pa središča mest preplavijo tudi mamljivi vonji po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju.

V društvu opozarjajo, da je okrevanje po možganski kapi dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih mesecih, vendar pa lahko skupaj traja nekaj let. Odvisno je predvsem od mesta in velikosti možganske okvare. Na funkcionalno okrevanje vplivajo tudi bolnikova motivacija, sposobnost učenja, podpora družine ter kakovost in intenzivnost rehabilitacijske obravnave.

Zgodnja rehabilitacija se začne v prvih dneh zdravljenja v bolnišnici, njen namen pa je predvsem preprečevanje zapletov. Razgibavanje v postelji, posedanje, vstajanje in hoja ob opori zmanjšujejo tveganje za dodatne zaplete.

Rehabilitacija

Bolniki, ki po zaključku zdravljenja v bolnišnici ali po zgodnjem obdobju bolezni potrebujejo le manjšo pomoč v dnevnih opravilih in pri gibanju, so lahko vključeni v ambulantno terapijo v zdravstvenem domu, zdravilišču in v domovih za starejše občane ali v terapijo na domu. Bolniki, ki imajo znatne nevrološke izpade ali prizadetosti na vsaj dveh različnih področjih funkcioniranja, pa so vključeni v program celovite obravnave v rehabilitacijski ustanovi.

Z delom rehabilitacijskih programov je treba nadaljevati tudi v domačem okolju in bolnika spodbujati k čim večji samostojnosti. S časom lahko pri bolnikih po možganski kapi pride do upada funkcijskih sposobnosti, kar lahko preprečijo z rednim izvajanjem vaj, s poudarkom na vsakodnevnem raztezanju, vajah za ravnotežje in koordinacijo ter aerobni vadbi. Za preprečevanje ponovne možganske kapi pa je pomembno dobro uravnavati krvni tlak, raven holesterola v krvi in raven krvnega sladkorja.