Zdravje
 

Stroka odgovarja: Kako to, da lahko kljub cepljenju zbolimo?

25. 11. 2021; 14.00
Avtor: V.M.
kašelj, imunski sistem

kašelj, imunski sistem foto: Shutterstock

V smeri ozaveščanja na Zdravniški zbornici Slovenije predajajo javnosti odgovore na pogosta vprašanja na temo bolezni covid-19, cepiv in njihovih učinkih. Pa kar preverimo pojasnilo na eno izmed pogostejših vprašanj, ki se nanaša na temo cepljenja in zaščite pred virusom.

Kako to, da sem vseeno zbolel/a, čeprav sem cepljen/a?

Poznamo  osnovno  in  idealno  zaščito  s  cepljenjem.  Idealna  zaščita  prepreči,  da  bi  posameznik zbolel, osnovna zaščita pa pomeni, da sicer kljub cepljenju lahko zbolimo, a  bo potek bolezni bistveno krajši in lažji in se ne bo razvila težja oblika bolezni. Nobeno  cepivo doslej ni bilo stoodstotno učinkovito, ker se ljudje razlikujemo in se pri nekaterih  posameznikih  imunski  sistem  slabše  odzove  na  cepljenje,  še  posebej  pri  starejših  in  ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi. Poleg tega čez nekaj mesecev količina protiteles v  krvnem obtoku pade, s čimer se zmanjša sposobnost, da bi takoj ob okužbi nevtralizirali  virus in se zaščitili pred okužbo. Ob cepljenju se tvorijo dolgožive spominske B celice; te  proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus dolgo časa po tem, ko v našem telesu ni več  sestavin  cepiva. Ob okužbi se te spominske celice začnejo razmnoževati in proizvajati  protitelesa,  kar  pa  zahteva  določen  čas,  omogoča  pa  zaščito  pred  hujšim  potekom  bolezni. Različica virusa delta se razmnožuje hitreje od izvorne različice virusa, zato je  potrebna višja koncentracija protiteles, da prepreči razvoj bolezni. Zato je koristen tretji,  dodaten, poživitveni odmerek cepiva, ki ponovno dvigne zaščito pred boleznijo. Tudi tisti,  ki  so  bili  cepljeni  samo  z  dvema  odmerkoma  cepiva,  so  dobro zaščiteni pred hujšim  potekom bolezni, vendar vse več držav obravnava tri odmerke kot polno zaščito.

(fotografija je simbolična). foto: Profimedia

Pri projektu ozaveščanja javnosti so s pripravo odgovorov sodelovali:

  • prof. Roman Jerala, Odsek za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana
  • prof. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • izr. prof. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
  • prof. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
  • akad. prof. Tatjana Avšič - Županc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
prejšnji članek
Igor Mikič še tretjič slavil v izločitvenem dvoboju
Svet slavnih
Igor Mikič še tretjič slavil v izločitvenem dvoboju
naslednji članek
Kaj je potrebno za razvoj uspešne podjetniške zgodbe?
Kulinarika
Kaj je potrebno za razvoj uspešne podjetniške zgodbe?
#nasazenazenska
nasazenazenska

Napačno vnesen email naslov

  • Uporabite pravilen email naslov
  • npr.: "narocnik@mail.si"

Ta email naslov je že uporabljen!

Registracija je bila uspešna!

Prijavite se na e-novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na svoj e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite vpisan e-naslov in znova poskusite.