Prebrala sem, da na prehrano gledate drugače kot večina – lahko to razložite?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Na prehrano gledam z vidika njene funkcije. Hrana nam lahko da energijo, nam pomaga regenerirati telo, ohranja zdravje ali hrani bolezen. Na podlagi tega tudi izbiram živila, s katerimi lahko svoje telo podprem in ga nahranim na celični ravni.

Več o Katarini in njenemu pogledu na prehrano lahko najdete tudi na njenem spletnem mestu.
>>KLIKNITE TUKAJ<<

Poudarjate pomen preventive pred kurativo – kako v to vključujete prehrano?

Zelo dobro je znano, da je prehrana, poleg gibanja, stresa in spanja, ključen del pri ohranjanju našega zdravja. S pravilno, uravnoteženo prehrano lahko delujemo preventivno na bolezni, povezane z življenjskim slogom (povišani pritisk, holesterol, sladkor). V praksi je to videti tako, da se jedilnik in živila individualno prilagodijo vaši porabi in potrebam.

S kakšno hrano lahko pozitivno vplivamo na naše zdravje?
Tako, da uživamo čim manj predelane hrane. Hrano, ki ima nizko vrednost (dodanih) maščob in dodanega predelanega sladkorja. Najbolje je v svojo prehrano vključiti čim več sadja in zelenjave ter polnovrednih ogljikovih hidratov (krompir, oves, proso, polnozrnata pšenica in riž, pira, kvinoja ...). Zelo pomembna je tudi hidracija – ne samo voda, ampak tudi elektroliti.

Kaj pa vam predstavlja pojem zdrava prehrana?
Gre za zelo relativen pojem, zato ga nerada uporabljam. Za nekoga je zdrava prehrana doma narejen testeninski obrok s paradižnikovo omako, za druge pa solata s kuhanim krompirjem in fižolom. Odvisna je tudi od definicije »nezdrave« prehrane. Na splošno pa zame »zdrava« prehrana predstavlja nepredelana živila – najbližje svojemu osnovnemu videzu, živila brez različnih industrijsko dodanih snovi/dodatkov ter živila z nizko vrednostjo nasičenih in transmaščob.

Govorimo o telesnem zdravju, kaj pa mentalno? Lahko hrana vpliva tudi na našo psiho, pa recimo odnose?
Seveda. Vedno več raziskav dokazuje povezavo med mentalnim zdravjem in uživanjem določenih živil, ki vsebujejo recimo dosti (težkih) kovin. Lahko pa se s pravilno izbranimi živili in prehrano ta količina korigira in zmanjša. Če trpi naše psihično zdravje, posledično trpijo tudi vsi odnosi.

Kako gledate na slovensko superhrano? Kaj v ta pojem štejete vi in zakaj je pomembna?
Pod superhrano vedno bolj štejem živila rastlinskega izvora, in ne živalskega. Iz tega razloga so živila, kot so krompir, zelje, ostala zelenjava in vse sadje, ki zraste na naših tleh, zame prava superhrana. Vsako živilo (sadje/zelenjava) je edinstveno v kombinaciji makro- in mikrohranil, ki podpirajo naše zdravje. Naša superhrana je pomembna predvsem z vidika kvalitete in skrbi za okolje. Na naših tleh rastejo izjemna živila, ki ne prepotujejo polovice sveta in s tem ne izgubljajo svoje kvalitete, hkrati pa dodatno ne onesnažujejo okolja z zmanjšano transportno verigo.

Kaj pa nova živila, ki se pojavljajo na tržišču?
To bi bila lahko tema zase. Opažam vse več novih živil, ki zelo hitro zakrožijo po družbenih omrežjih in tako postanejo popularna. Problem se pojavlja, ker imamo danes poplavo (napačnih) informacij. Tako se velikokrat zgodi zmeda, ljudje nekaj uživajo, pa sploh ne vedo, zakaj oziroma ali jim bo to res koristilo. Zelo hitro se lahko zavedeš. Pomembno je, da informacije preveriš pri viru, ki je kredibilen in mu zaupaš, hkrati pa ostajaš kritičen do informacij in pri presoji za nakup.