V preteklih letih je bilo izvedenih kar nekaj primerjav cen zdravil pri nas in v Evropi, ki so pokazale, da so enaka pogosto uporabljena zdravila brez recepta pri nas večinoma enkrat dražja kot v tujini. To velja tudi za države, kjer je povprečna plača občutno višja od slovenske. Obenem nas mediji kar naprej obveščajo o dobrih zaslužkih lekarn, kar torej pomeni, da bi bile lahko cene zdravil precej nižje, pa bi lekarne kljub temu poslovale uspešno. Zakaj je torej škatlica aspirina pri nas še vedno skoraj enkrat dražja kot v Nemčiji?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Država ima le malo moči

Za pojasnilo o kompleksnem sistemu določanja cene zdravil smo se za mnenje obrnili na Lekarniško zbornico Slovenije in njen predsednik Miran Golub nam je pojasnil, da je maloprodajna cena zdravil (torej ta, ki jo plačate v lekarni) sestavljena iz proizvajalčeve cene zdravil, veledrogerijske trgovske marže in lekarniške storitve ter 9,5-odstotnega DDV-ja, ki velja tako za zdravila na recept kot brez recepta. »Področje zdravil je v Sloveniji urejeno z Zakonom o zdravilih (…), predpisi so usklajeni tudi z direktivo EU, ki pa ureja le bistvene postopkovne parametre, izbira cenovnega modela in oblikovanje cenovne politike pa sta v pristojnosti države. Postopki določanja cen zdravil potekajo na podlagi zakonskih odločb in aktualnega Pravilnika o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini. Tako regulirane cene so le najvišje, dovoljene v prometu z zdravili na debelo. Zakon pa dobaviteljem, plačnikom in kupcem omogoča, da se dogovarjajo o zneskih, ki so nižji od reguliranih,« pojasnjuje Golub. V praksi je to videti tako, da država določi najvišjo možno ceno, proizvajalci pa žal najverjetneje ostanejo kar pri tej številki, saj to lahko storijo. Lekarne imajo določene fiksne pribitke na ceno zdravila in nimajo vpliva na končno vrednost zdravila.