Kako deluje notranja termoregulacija?

Če mrzel predmet potopite v toplo vodo, se bo ta s časom segrel na temperaturo medija, v katerega ste ga potopili. Po tem principu poteka tudi kuhanje: jajce v vreli vodi se bo segrelo in skuhalo. Kako se potem mi ne skuhamo, ko na soncu temperature dosežejo skoraj 50 stopinj in bi na razgreti pločevini dobesedno lahko scvrli jajca? Kako človeškemu telesu uspe obdržati temperaturo okrog 36,5 stopinje, četudi smo v okolju, ki preseže 40 stopinj? To vam lahko razložim z zapleteno medicinsko fiziologijo ali pa bolj slikovito, s primerom hlajenja piva na soncu. Od tega bo dvojna korist.

Ali poznate trik, kako shladiti pivo na močnem soncu?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Ovijemo ga v časopisni papir ali blago, ki smo ga namočili v vodi, in pustimo stati na soncu, dokler se papir ne začne sušiti. V manj kot desetih minutah bo pivo rosno mrzlo. Izhlapevanje vode bo potekalo z odjemom toplote in tako bo porabilo tudi toploto iz steklenice. Ta primer navajam, ker telo uporablja enako zakonitost za lastno hlajenje. Ko smo »oviti« s toplim zrakom, telo odpre pore, navlaži površino in tako sproži notranje hlajenje. Princip seveda deluje, dokler smo dovolj hidrirani in dokler imamo dovolj elektrolitov (soli), kar ne more trajati večno.

Kako smo preživeli včasih?

Nekateri se še spominjamo časov, ko ni bilo težko s fičom, jugom ali katrco brez klimatske naprave potovati po razgretem asfaltu. Preživeli smo in se ob tem še dobro imeli. Se je res spremenilo podnebje ali je opešala naša sposobnost prilagajanja temperaturnim spremembam? Verjemite, da poletne temperature danes niso toliko višje, kot so bile včasih. Večja težava je, da je sodobni človek svojo prilagojenost na temperaturne razlike iz leta v leto zmanjševal. Sodobne klimatske naprave na videz odpravljajo težave z vročino, vendar ne brez posledic. Ena izmed njih je, da sodobni človek namesto da bi se počasi prilagajal na vročino in spreminjanje temperatur čez dan in ponoči, preživi večji del dneva z umetno ustvarjeno temperaturo in vlago. Zato telo stik z zunanjim svetom, ki ima drugačno temperaturo in vlago, doživi kot šok.

Cena umetnega hlajenja

Delček zgodbe, ki vam je prodajalci klimatskih naprav ne povedo, je, da naprave delujejo tako, da sušijo zrak (zato morajo imeti cev, skozi katero bo odtekala tekočina iz prostora). In če naprava suši zrak, suši tudi vse, kar je v prostoru, vključno z nami! Ker to počne s pomočjo elektrike, nenehno bombardira prostor s pozitivno naelektrenimi ioni, ti pa dodatno motijo naše počutje, izčrpavajo organizem, ustvarjajo večjo občutljivost na sluznicah in večjo dovzetnost za elektromagnetni smog drugih naprav, brez katerih nam danes živeti ni. Povedano drugače: tam, kjer je klima, tudi sevanje prenosnih telefonov, wi-fi oddajnikov in računalnikov postaja bolj škodljivo za telo.

Ko potegnete črto, je cena, ki jo plačujemo s takšno »rešitvijo«, vse večja dehidracija, ki za seboj potegne vrsto zdravstvenih težav. Ste že opazili, kako »olesenimo«, ko dalj časa sedimo v klimatiziranem prostoru? Ste že opazili, koliko je več vnetij mehurja in težav z ledvicami? Ali težav z dihali in nenehnimi prehladi tudi poleti? Vse to so klasične posledice izpostavljenosti hladilnim napravam.

Zahodno cesarstvo na kolenih

Verjetno pa je največja posledica obsežnega ohlajevanja zraka ta, da smo v zelo kratkem obdobju kot civilizacija postali vse bolj občutljivi za temperaturna nihanja in se telo številnih ljudi ne zna več prilagajati toploti in mrazu. Če si te dni belite možgane, s kakšnimi novimi orožji se bo bojevala morebitna naslednja velika vojna, pomislite, da kakšne zapletene tehnologije »sovražnik« niti ne potrebuje. Le izklopiti mora klimo, gretje in splet ... in bo veliko zahodno cesarstvo na kolenih.