Obeležujemo evropski dan žil, ki so eden največjih organov v človeškem telesu. Na ta dan tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije še bolj ozaveščajo prebivalstvo o skrbi za zdravje žil in preprečevanju žilnih bolezni. Letos je Evropsko združenje za kardio-torakalno kirurgijo razglasilo aorto za poseben organ.

S starostjo prihaja do vse večje verjetnosti pojava težav zaradi bolezni žil. Na nastanek teh vplivajo dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, previsoka vrednost sladkorja in maščob v krvi, kajenje, debelost, premalo gibanja in tudi dednost. V primeru, da se bolezen srca in ožilja v družini pojavi pri moških pred 55. letom in pri ženskah pred 65. letom, to pomeni večje tveganje za nastanek teh bolezni pri prihodnjih generacijah, so zapisali v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in predsednik društva je poudaril, da so žile eden največjih organov in če bi jih postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar štirikrat obkrožili Zemljo po ekvatorju.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Se obeta poroka kolesarskega zvezdnika Tadeja Pogačarja?

Tadej Pogačar je v intervjuju za Ekipo spregovoril o tem, ali z zaročenko, prav tako kolesarko Urško Žigart načrtujeta poroko. Zaročena sta že dobra tri leta.

"Zato je prav, da na naše žile pazimo že od otroštva, upoštevamo zdrav življenjski slog, redno telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje ter vzdrževanje zdrave telesne teže," je prepričan Cevc. Sicer pa redni pregledi pri zdravniku lahko pomagajo odkriti morebitne težave s krvnim obtokom ali venske bolezni že v zgodnji fazi, kar po navedbah Cevca omogoča hitrejše in učinkovitejše zdravljenje.

Evropsko združenje za kardio-torakalno kirurgijo in Združenje torakalnih kirurgov sta letos razglasili aorto za poseben organ. Kot je pojasnil Aleš Blinc, prav tako z oddelka za žilne bolezni, ne gre za kakšno novo anatomsko odkritje, pač pa za poudarjanje posebnega pomena, ki ga ima največja arterija za delovanje telesa.

Dve posebno pomembni bolezni aorte sta anevrizma in disekcija aorte. Anevrizme najpogosteje prizadenejo trebušno aorto, nekoliko redkeje pa prsno aorto. Kadar premer arterije preseže največji normalni premer za vsaj 50 odstotkov, govorimo o anevrizmi. Ocenjujejo, da ima malo več kot en odstotek moških med 45. in 54. letom starosti anevrizmo trebušne aorte, po 75. letu pa več kot 10 odstotkov moških. Pri ženskah je anevrizma trebušne aorte štiri- do petkrat redkejša kot pri moških.

Evropski dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu.