Demenca je skupek simptomov, ki vplivajo na delovanje možganov. Prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, učenje, govor in presojanje. Bolezen se običajno pojavlja postopoma in sčasoma napreduje, kar bolniku otežuje opravljanje vsakodnevnih dejavnosti. Demenca ni enotna bolezen, ampak sindrom, ki ga lahko povzročijo različna stanja, najpogosteje alzheimerjeva bolezen.

Kako prepoznati prve znake demence?

Prvi znaki demence se pogosto izražajo zelo subtilno in jih lahko sprva pripišemo staranju. Pomembno je razlikovati med običajnimi znaki staranja in demenco. Najpogostejši simptomi vključujejo: težave s kratkoročnim spominom: oseba pozablja nedavne dogodke, ne najde pravih besed ali se večkrat ponavlja; zmedo in dezorientacijo: oseba postane zmedena glede časa, kraja ali ljudi, ki jih pozna; težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog: težje opravlja običajne aktivnosti, kot so priprava obroka, osebna higiena ali finančno poslovanje; spremembe osebnosti: oseba lahko postane bolj razdražljiva, nezainteresirana ali depresivna; slabo presojo: oseba sprejema neobičajne odločitve ali se izogiba odgovornostim; težave z jezikom: pogoste so težave pri iskanju pravih besed ali oblikovanju stavkov. Čeprav te spremembe sprva niso zelo izrazite, z napredovanjem bolezni postajajo vse bolj opazne in hromeče.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Ali je demenca samo starostna bolezen?

Eden največjih mitov o demenci je, da gre za naraven del staranja. Vendar demenca ni neizogibna posledica staranja. Res je, da se tveganje za razvoj demence s starostjo povečuje, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših osebah, starih od 40 do 50 let, kar imenujemo zgodnja demenca. Starost je torej le eden izmed dejavnikov tveganja, drugi pomembni dejavniki pa vključujejo genetiko, življenjski slog in kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in debelost. Tudi pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdrava prehrana in socialna izolacija lahko prispevajo k tveganju za razvoj demence.

Preventiva: kako zmanjšati tveganje za demenco?

Trenutno ni zdravila, ki bi demenco povsem preprečilo, vendar obstajajo ukrepi, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za njen razvoj ali vsaj upočasnijo njen začetek. Zelo pomemben je zdrav življenjski slog: redna telesna vadba in uravnotežena prehrana, bogata z maščobnimi kislinami omega 3, sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi žiti, lahko pozitivno vplivata na možgane; potem mentalna aktivnost, saj stalno učenje, branje, reševanje ugank in ohranjanje kognitivne aktivnosti lahko pomagajo ohraniti možgane v dobri formi. Pomembna je tudi družbena povezanost, kajti ohranjanje stikov z družino in prijatelji ter vključevanje v družbene dejavnosti dokazano zmanjšuje tveganje za demenco; in pa nadzor kroničnih bolezni, saj nadzor nad visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in holesterolom pomaga ohranjati zdravje možganov.

Kurativa: kakšne so možnosti zdravljenja?

Čeprav ni zdravila, ki bi pozdravilo demenco, obstajajo načini za lajšanje simptomov in upočasnitev napredovanja bolezni. Zdravljenje je odvisno od vrste demence in stopnje napredovanja bolezni, v večini primerov pa vključuje kombinacijo zdravil, terapij in prilagoditev življenjskega sloga.

Na voljo so zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje simptomov, zlasti pri alzheimerjevi bolezni. Zdravila, kot so inhibitorji holinesteraze in memantin, lahko pomagajo pri težavah z mišljenjem, spominom in orientacijo. Fizioterapija, delovna terapija in kognitivna rehabilitacija pomagajo ohranjati telesno in miselno aktivnost ter izboljšujejo kakovost življenja. Nega oseb z demenco zahteva veliko prilagoditev v družinskem okolju, zato sta pomembna tudi podpora in izobraževanje svojcev.

Lecanemab: upanje za bolnike z alzheimerjevo boleznijo

Nedavno je bilo v ZDA in še šestih drugih državah odobreno novo zdravilo za alzheimerjevo bolezen, Lecanemab. Nevrologinja Milica Gregorič Kramberger z ljubljanske nevrološke klinike je pojasnila, da je Evropska agencija za zdravila (EMA) poleti zavrnila odobritev tega zdravila, kar je presenetilo številne strokovnjake. Kljub zavrnitvi v Evropi pa zdravilo že uporabljajo v ZDA, na Japonskem, v Južni Koreji, na Kitajskem in drugod, zato strokovnjaki upajo, da bo EMA svojo odločitev ponovno pretehtala in bo tako zdravilo kmalu dostopno tudi pri nas.

Letošnja ključna novost na področju zdravljenja demence pa je uvedba treh specialističnih ambulant za zgodnjo diagnostiko kognitivnih motenj, depresijo v starosti in zgodnjo nevropsihološko diagnostiko. Demenca je torej kompleksna bolezen, ki zahteva celosten pristop tako pri preprečevanju kot zdravljenju. S prepoznavanjem simptomov in aktivnim pristopom k zdravju možganov lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja oseb z demenco ter njihovih bližnjih.