Starovidnost ali presbiopija nastane, ko prične leča izgubljati svojo fleksibilnost. V mladih letih se namreč lahko prozorna očesna leča brez težav osredotoča na bližnje in daljne predmete – slednje doseže z debeljenjem za bližnje in tanjšanjem za oddaljene predmete. Ko prične leča z leti elastičnost izgubljati, govorimo o starostni slabovidnosti.

Vid se lahko poslabša nenadoma, načeloma pa gre pri izgubi elastičnosti za dolgotrajen proces. Leče namreč pričnejo izgubljati svojo prožnost že veliko prej, preden posameznik sploh zazna, da postaja njegov vid zamegljen. Ko prične neelastičnost vplivati na vid v tej meri, da denimo čtiva ne vidimo več dobro in ga moramo odmikati od oči, potem je čas za obisk očesnega zdravnika. Slednji bo opravil pregled vida in po potrebi predpisal ustrezna očala.

Znaki, ki nakazujejo na starovidnost

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

•    Na blizu ne vidim več tako dobro. Vid težko izostrim, čtivo je zamegljeno.

•    Berem z iztegnjenimi rokami, na soncu ali pri močni luči.

•    Pogled mi preskakuje iz bližnjih na daljne predmete.

•    Ob delu na blizu občutim glavobol ali/in občutek napora v očeh.

Starovidnost ne smemo zamenjati z daljnovidnostjo. Daljnovidnost je refrakcijska hiba, starovidnost pa fiziološki starostni pojav.

Starostna slabovidnost se lahko pojavlja v kombinaciji z ostalimi tipi refraktivnih napak, denimo: kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizmi.