Med ljudi se je zasidralo prepričanje, da zehamo zaradi utrujenosti ali zdolgočasenja, a slednje nima z znanstveno razlago prav nič skupnega. Zehanje je pravzaprav pogojeno s temperaturo ozračja, kot zanimivost naj omenimo, da pozimi zehamo veliko manj kot poleti. Slednje potrjujejo tudi rezultati testiranja, v poročilu izpred nekaj let namreč navajajo, da je v zimskem času zehalo 18,3 odstotka testirancev, poleti pa kar 41,7 odstotka.

Kaj izzove zehanje?

Kaj so torej odkrili znanstveniki? Številne študije navajajo, da z zehanjem ohranjamo ustrezno temperaturo možganov. Kot so odkrili med preučevanjem testirancev, je bila temperatura možganov pred zehanjem povišana, takoj po zehanju pa je sledilo ohlajanje, ki je temperaturo znižalo za pol stopinje. Do ohlajanja pride z izmenjavanjem zraka iz okolja, s hlajenjem ob izhlapevanju s sluznice in ob povečanju pretoka krvi v možganih. Zehamo torej zato, ker se telo trudi ohraniti temperaturo možganov v ustreznem območju. Ko temperatura dovolj pade, prenehamo zehati.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Zehanja torej ne zaustavljajte s prekinitvijo dotoka zraka. Za ohladitev možganov raje poskrbite tako, da globoko dihate skozi nos. Slednje bo nadležno zehanje tudi ustavilo, kar preizkusite!

Kako pa je z nalezljivim zehanjem?

Tudi za to obstaja razlaga. Znanstveniki slednje pripisujejo ljudem z močno empatijo. Socialna povezanost s človekom, ki zeha, namreč vpliva na nalezljivost njegovega zehanja. Kot so ugotovili tekom testiranja, se majhni otroci in avtisti zehanja niso nalezli.