Tradicionalni slovenski zajtrk sovpada z dnevom slovenske hrane, s katerim "krepimo zavedanje in pomen domače trajnostne samooskrbe, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjamo mlade s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujamo zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju", so na ministrstvu za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano zapisali v sporočilu za javnost.

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011, pa v ospredje postavlja ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Eden izmed ciljev slovenskega zajtrka je po navedbah ministrstva tudi poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Ministrstvo skupaj s partnerji projekta tudi letos poziva vzgojno-izobraževalne zavode ter ostale institucije, da 17. novembra obeležijo dan slovenske hrane z izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Tega sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje. Vsa živila morajo biti slovenskega porekla, ministrstvo pa vse sodelujoče vabi, naj živila za zajtrk kupijo pri lokalnih ponudnikih, s čimer "izražamo posebno priznanje in spoštovanje do njihovega dela".

Ministrstvo za kmetijstvo tudi letos zagotavlja sredstva za izplačilo pavšalnega nadomestila za nakup živil za izvedbo slovenskega zajtrka. Kot so navedli, višina pavšalnega nadomestila znaša 0,72 evra na enega otroka oziroma mladostnika, podrobnejše pogoje za izplačilo pavšalnega nadomestila pa določa pravilnik o izvajanju projekta Tradicionalni slovenski zajtrk.

Pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujejo ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, vzgojo in izobraževanje, kulturo ter okolje, podnebje in energijo, Čebelarska zveza Slovenije, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza sadjarskih društev Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.