Endorfin

Gibanje je že dolgo znano kot sredstvo proti depresiji, znanost pa je dokazala njegovo zdravilno vlogo: šport in drugi zmerni telesni napori imajo merljiv fiziološki učinek, ki zagotavlja dobro psihofizično počutje.

Angleži temu pravijo »runner's high«, kar lahko prevedemo kot tekaška evforija. Vendar ne gre samo za tek, ampak za vsako fizično aktivnost, ki zahteva malo več napora, torej tudi za kolesarjenje, plavanje, košarko, hitro hojo, delo na vrtu ali seks.

Dopamin

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Dopamin vpliva na naše razpoloženje, spanje, spomin, učenje in koncentracijo. Strokovnjaki verjamejo, da je dopamin bolj povezan z motivacijo in željo. Dobro ravnovesje dopamina je bistvenega pomena za telesno in duševno dobro počutje.

Na raven dopamina lahko vpliva prehranjevanje, domnevajo, da nasičene maščobe povzročajo vnetne procese, ki lahko vplivajo na izločanje tega hormona. Zaradi pomanjkanja beljakovin je možno pomanjkanje l-tirozina, aminokisline, ki pomaga pri nastajanju dopamina.
Telesna aktivnost lahko poveča raven dopamina v telesu. Pomagajo lahko redni sprehodi, plavanje ali kolesarjenje. Spremembe v prehranjevanju lahko spodbudijo izločanje dopamina.
Nekatere študije kažejo, da nenasičene maščobe nimajo enakega učinka in prehrana, ki vsebuje več dobrih nenasičenih maščob, skupaj s sadjem, zelenjavo in beljakovinami, je lahko koristna.
Aminokislina l-tirozin je še posebej pomembna, saj jo telo potrebuje za proizvodnjo dopamina. L-tirozin najdemo v piščancu, govedini, jajcih, mandljih, avokadu, bananah.
Tudi avokado in banane so naravni viri dopamina, skupaj z drugimi živili, kot so grah, jajčevci, citrusi, paradižnik.

Serotonin

Serotonin je naravni monoaminski nevrotransmiter, ki prenaša signale med živčnimi celicami po telesu. Poleg obvladovanja čustev vpliva tudi na motorične funkcije.

Vpliva tudi na razpoloženje in je znan kot eden od hormonov sreče. Ljudem pomaga pri boljšem spanju, pomemben je za prebavo, pa tudi za celjenje ran in za nadzor spolnih funkcij. Obstajajo študije, ki kažejo, da lahko pomanjkanje te kemikalije vpliva tudi na pojav depresije.
Tako lahko raven te spojine povečamo z izpostavljenostjo dnevni svetlobi, vadbo, pravilno prehrano in meditacijo. Kar zadeva prehrano, bodo na raven serotonina najbolj vplivali kompleksni ogljikovi hidrati, kot so zelenjava, sadje, stročnice ali cela zrna.
Ko zaužijemo to hrano, telo proizvede več inzulina, ki nato pomaga mišicam pritegniti več aminokislin, kar daje triptofanu večjo možnost, da doseže možgane.