Ko otrok vstopi v najstniška leta, se spremeni marsikaj. Pridna punčka in ubogljivi fantek kar naenkrat postaneta svojeglavi bitji, ki veliko kričita, se jezita, se zapirata v sobo in loputata z vrati. Starši se zato pogosto sprašujejo, kam je izginil otrok, ki so ga vzgojili?! Težave nato poglobi še značilna drža najstnikov, ki si želijo več svobode in odločanja, ostajajo zunaj pozno v noč in imajo večkrat težave z opojnimi substancami. Veliko staršev se pri tem počuti nemočne in ne vedo, kaj storiti. Kako se torej soočiti z izzivi, ki jih prinaša najstništvo?

Zaupanje se začne že ob rojstvu

Psihologi poudarjajo, da bi moralo reševanje najstniških težav izhajati iz zaupanja med starši in otrokom. To pa se vzpostavi že v zgodnjem otroštvu.

Že ko ste svojega otroka prvič prijeli v roke in začutili tisto brezpogojno ljubezen, je vaše malo nebogljeno bitje začutilo varnost in toplino. Starši se trudimo čim prej odzvati na potrebe dojenčka in kasneje otroka, vendar pozabljamo, da mora naš nebogljeni otrok nekoč zrasti v zrelo in odgovorno osebo, ki bo znala sama poskrbeti zase. Seveda je prav, da zadovoljimo potrebe dojenčka in se odzovemo na njegov jok. Napaka, ki jo pogosto delamo kasneje, pa je, da otroku ne postavimo meja in mislimo, da mu moramo vedno v vsem ustreči. Nekateri starši grejo celo tako daleč, da poskušajo biti otrokovi prijatelji, saj menijo, da bo tako njihov odnos boljši. Dejstvo je, da otrok potrebuje meje, saj se na ta način uči, kaj sme in česa ne. To mu daje občutek varnosti in obenem tudi krepi njegovo zaupanje do staršev.  

Najbolj trpi najstnik

Vsako obdobje odraščanja ima svoje pozitivne in negativne plati. Tudi adolescenca, vendar je pri tem dodatna težava obnašanje najstnika, ki postaja staršem nerazpoznavno in predvsem težko obvladljivo, če ne kar neukrotljivo. Starši se tako pogosto sprašujejo, kaj so storili narobe in kaj sploh še lahko naredijo, da bi se stvari normalizirale. Najprej morate vedeti, da je adolescenca povsem normalna razvojna stopnja, ki s seboj prinaša težave, ne zgolj za vas, starše, temveč se z njimi sooča in bori predvsem vaš najstnik. V tem obdobju namreč doživlja veliko novih stvari, ki jim sam ni kos, ter novih čustev, ki jih ne zna izraziti in še ne ve, kako naj se z njimi sooči, zato se v njem nabirajo jeza, agresija in nezadovoljstvo. S svojim obnašanjem tako le želi sporočiti, kaj se mu dogaja, starši pa to pogosto napačno razumejo. Prav je, da mu poveste, da ga razumete, in mu prisluhnete. Naj ve, da vam lahko zaupa. Pri tem pa seveda ohranite svojo avtoriteto in ne rahljajte meja. Red mora biti!

Godrnjanje, bes in loputanje z vrati

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Nihanje razpoloženja, jeza, uporništvo in tudi loputanje z vrati so v hiši, kjer prebiva najstnik, nekaj povsem običajnega. Najstniki namreč še ugotavljajo, kdo sploh so in česa so zmožni, zato redno preizkušajo meje in zaupanje staršev ter jim tako kravžljajo živce. Bodite torej pripravljeni na upore in izzivanje, vendar ne popuščajte. Vedite, da otrok to počne v želji po samostojnosti, vendar je kljub vsemu še vedno samo otrok, ki je odvisen od vas in vas potrebuje, pa čeprav ni videti tako. S svojim nemogočim obnašanjem in preizkušanjem meja zgolj preizkuša vašo ljubezen. S tem, ko mu postavljate meje, mu tako sporočate, da vam ni vseeno zanj. Prav zato je tako zelo pomembno, da nikoli ne obupate, njegove podvige v samostojnost pa sprejemate z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti ter mu stojite ob strani.

Spolnost ni več tabu

Dejstvo je, da so najstniki večinoma že spolno aktivni, zato je čas, da si nehate zatiskati oči in se z njimi pogovorite o spolno prenosljivih boleznih, neželeni nosečnosti in seveda zaščiti. Poletje je čas, ko se mladi še več družijo med seboj in imajo posledično tudi več možnosti za spolne aktivnosti. Pogosto pa se spustijo v spolne avanture tudi in predvsem iz radovednosti, zaradi pritiska vrstnikov oziroma želje poskusiti tisto, kar so poskusili tudi drugi. Če je vam nerodno govoriti o spolnosti, pomislite, kako nerodno mora biti o občutljivih temah govoriti šele sramežljivemu in negotovemu najstniku. Svojemu otroku zato povejte, da veste in povsem razumete, kako naporna je lahko ljubezen. Razložite mu, da je spolnost nekaj povsem običajnega in lepega ter da je spolni odnos povsem drugačen med dvema, ki se imata rada, kot pa med dvema, ki sta skupaj preživela zgolj eno noč. Naj ve, da mu stojite ob strani in da se lahko obrne na vas po odgovore ali nasvet, kadarkoli želi.      

»Slaba« družba

Leta, ko se je vaš otrok veselil družinskih izletov, počitnic in druženja ob družabnih igrah, so le še bled spomin. Namesto tega se vaš najstnik zdaj raje zapre v sobo, si navije glasbo, brska po spletu in neutrudno piše SMS-e. Vi pa ste le tečna mama, ki mu ne pusti živeti in uživati življenja. Starši najstnikov se pogosto sprašujejo, s kom se druži njihov otrok in kam zahaja, vendar jim ob tem vedno bolj postaja jasno, da ne o prvem ne o drugem nimajo pojma.

  Vse spremembe, tako telesne kot čustvene, ki jih doživlja vaš mladostnik, so zanj pravi izziv, ki mu sam ni kos, zato uteho in sprostitev pogosto išče in najde v družbi svojih vrstnikov ter, na žalost, tudi v uživanju opojnih substanc. Preden odvihrate v njegovo sobo in mu prepoveste izhode, telefonske klice in uporabo interneta, se ustavite, globoko vdihnite in premislite, kateri bo vaš naslednji korak. Najpomembnejše je, da otroku ne preprečujete druženja z vrstniki, saj je prepovedan sad najslajši. Vedite, da je povsem normalno, da je zdaj veliko raje s prijatelji kot z družino. Povejte mu, da bi radi, da se ima lepo, da pa je zrelo in odgovorno, če vam pove, kje in s kom je ter kdaj se vrne domov. Dogovorite se, ob kateri uri naj prihaja domov med tednom in kdaj ob koncu tedna. Obljubiti pa vam mora tudi, da bo vedno dosegljiv po telefonu (vendar to ne pomeni, da ga morate klicati vsako minuto!). Tako mu boste vlili občutek zaupanja, vi pa boste zato lažje zaupali njemu. O škodljivih posledicah opojnih substanc je verjetno slišal že neštetokrat. Morda pa ne bo škodilo, če ga prijazno opomnite, da droge in alkohol težave le še poglabljajo, in mu morda navedete za primer koga, ki je na ta način zašel s poti.

Dobra komunikacija reši marsikatero težavo

Potrudite se in si vzemite čas za pogovor z otroki vsaj enkrat tedensko. Zavrnitve, kot so na primer »Zdajle res nimam časa« ali pa »Tiho bodi, imam telefon« naj bodo zato raje izjema. Najstniki, ki že tako ali tako težje komunicirajo s starši, še posebej o občutljivih temah, kot je na primer spolnost, se vam bodo namreč na ta način le še težje izpovedali in vam zaupali.

 Z najstnikom je treba delati v rokavicah. Ni toliko pomembno, kaj poveste, temveč kako to poveste. Ko ga na primer sprašujete, kakšen dan je imel ali kaj se dogaja v njegovem življenju, bodite pripravljeni na kratke odgovore, s katerimi bo vaš otrok poskušal na hitro zaključiti pogovor. Vedite, da o nekaterih stvareh morda ne zmore govoriti z vami, ker meni, da ga ne bi razumeli, ali pa mu je pretežko izraziti svoje občutke in čustva. Takrat sta zelo pomembna vaša potrpežljivost in razumevanje. Ne dovolite pa nespoštovanja in kričanja. V mirnem tonu mu povejte, da se bosta pogovarjala umirjeno in spoštljivo, ker je tako edino prav. Če vam bo otrok zaupal, kaj ga teži, ga v prvi vrsti poslušajte, nato pa mu poskušajte pomagati. Nikoli se mu ne posmehujte in nikoli ne podcenjujte njegovih težav, saj te zanj predstavljajo veliko težo in ga zato spravljajo v stisko. Pa tudi če ne boste dosegli ničesar oziroma ne boste izvedeli nič, ostanite mirni in ne silite vanj. Na dolgi rok se vam bo to obrestovalo.               

Še nekaj napotkov za ravnanje z najstnikom

¤ Naučite se (ga) poslušati.

¤ Ne pregovarjajte se z njim. Govorite prijazno in potrpežljivo, vendar odločno.

¤ Upoštevajte njegove potrebe.

¤ Sprejmite njegov (novi) slog oblačenja in videz. Kakorkoli že je videti, vedite, da je to zgolj faza, ki bo sčasoma minila.

¤ Postavite mu jasne meje in se jih tudi držite.

¤ Ne podcenjujte njegove samostojnosti.

¤ Ne obravnavajte ga kot majhnega otroka.

¤ Ne zasmehujte ga.

¤ Ne kritizirajte, temveč ga raje večkrat pohvalite.

Znaki za alarm

Najstniki so res svojeglavi in trmasti, vendar pa bodite starši še posebej pozorni na znake, ki lahko pomenijo, da je stiska vašega mladostnika prehuda. Nespečnost, nenadna izguba ali porast telesne teže, izguba zanimanja za njemu nekoč ljube dejavnosti, nesprejemljivo vedenje (na primer zloraba prepovedanih snovi, nasilje ...) in zdravstvene težave (na primer ponavljajoči se glavoboli, želodčne težave ...) lahko kažejo, da ima vaš otrok depresijo. Če opazite, da veliko govori o smrti ali celo samomoru, se poslavlja od vas in prijateljev, razdaja drugim ljudem svoje osebne (njemu ljube) predmete, pri njem pa ste našli predmete, ki lahko povzročijo smrt (na primer orožje, tablete ...), pa to najverjetneje pomeni, da ima vaš otrok samomorilne misli in najverjetneje tudi namere. Čas je, da se z njim odkrito pogovorite in ga prijazno, a odločno usmerite po pomoč k psihologu ali psihoterapevtu.