Vam hčerka, ki je zadnjo uro preživela v peskovniku, vneto zatrjuje, da si je že zdavnaj umila roke, čeprav se pesek še kar vsipa z njih? Ali pa vas najstnik prepričuje, da se je z zabave vrnil ob polnoči, čeprav ste ga slišali priti šele ob dveh zjutraj? Naj bo laž kakršnakoli, za starše je vedno zoprn izziv - ki pa ni nepremagljiv. Če razumemo, zakaj otroci lažejo, jim lahko pomagamo postati veliko bolj iskreni.

Do laganja ne pride vedno le zaradi skritih motivov. Ko se predšolski otrok prvič zlaže, gre preprosto za nov mejnik v razvoju, kaže raziskava profesorja na Univerzi Toronto in direktorja inštituta za otroške študije Kanga Leeja. »Sprememba se zgodi v načinu, kako otrok organizira informacije. Zaradi tega vam ni treba skrbeti, da bi se iz otroka razvil patološki lažnivec.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Bodo od zdaj naprej počitnice cenejše?

Sanjske počitnice na dosegu roke. Kako novi zakon olajša iskanje najboljših ponudb?

Nadalje raziskava kaže še, da je laganje zelo pogosto med 4. in 17. letom starosti in da pri sedmih letih otroci že tako dobro obvladajo laganje, da celo starši težko opazijo njihovo neiskrenost. Vendar po 17. letu starosti laganje močno upade, zato ne gre nujno za problem, ki bi vašega najstnika spremljal v odraslo dobo.

Z razlogom

Mnogokrat pa imajo otroci precej legitimen razlog za potvarjanje resnice, denimo: izogniti se želijo kazni, razočaranju staršev ali neprijetnemu izidu kakšnega dogodka. Bi bili vi iskreni, če bi vedeli, da vas čaka ponižanje, pridiga, kazen ali celo vpitje? Zelo težko otrok pove po pravici, kadar ve, da temu ne sledi nič dobrega. Prav tako vas noče razočarati, zato bo morda napletel najbolj nenavadne zgodbice, samo da bi na vas naredil vtis.

Kaznovati ali ne?

Povsem normalno je, da želimo otroka, ki laže, kaznovati. Vendar izkušnje kažejo, da s kaznijo nemalokrat dosežemo ravno nasprotni učinek. Otrok bo lagal tudi v prihodnje, saj se bo hotel izogniti nadaljnjim kaznim. Kaj torej lahko naredimo, kadar kazen ne obrodi nobenih sadov? Predvsem poskusimo ustvariti okolje, v katerem se bodo otroci počutili varno, kadar bodo povedali resnico.

Spremenite dom v oazo iskrenosti
Ohranite mirno kri. Pazite, kako se odzovete na otrokove napake, naj bo to laž ali po preprogi polit sok. Če otroka skrbi, da bo nadrt ali kaznovan, se na vas nikoli ne bo obrnil z resnico. Poskusite reagirati z mirnim glasom, ne jezite se in ne pripisujte krivde. Raje se z otrokom konstruktivno pogovorite o možnih rešitvah nastalih problemov.
Ne spodbujajte laganja. Če vidite goro umazanije v hčerini sobi, je ne sprašujte, ali je že pospravila. Kadar zastavljamo vprašanja, na katera že poznamo odgovor, dajemo otroku enkratno priložnost, da se zlaže. Namesto tega raje naštejte možne poti k bolj urejeni sobi ali poskusite naslednje:  »Kaj lahko storimo, da se bo nered počistil in se naslednjič ne bo ponovil?« In če ste prepričani, da se sin še vedno ni lotil šolskih obveznosti, ga vprašajte: »Kakšne načrte imaš za dokončanje naloge?« To ga bo prisililo k  osredotočenju na pravilno ravnanje, ne pa na iskanje izgovorov.
Pridite resnici do dna. Poskusite razumeti, zakaj otrok z vami ni bil iskren, saj ga bo to spodbudilo, da bo v prihodnje ravnal drugače. Pogovor začnite nežno, rekoč: »Tole se mi zdi, kot da si si izmislil. Najbrž te nekaj močno skrbi in te je strah povedati po pravici. Pogovoriva se o tem. Kaj bi ti pomagalo, da bi bil bolj iskren?«
Pohvalite iskrenost. Čeprav ste jezni zaradi poplave v kopalnici, ker je hčerka hotela svoje punčke okopati v umivalniku, jo pohvalite za resnicoljubno priznanje. Recite ji: »Cenim, da si mi povedala, kaj se je v resnici zgodilo. Gotovo ti je bilo težko, vendar mi to resnično veliko pomeni, da si prevzela odgovornost in povedala po pravici.«
Pokažite ljubezen. Naj otroci vedo, da jih imate brezpogojno radi, kljub napakam, ki jih delajo. To jim bo pomagalo, da se bodo ob vas počutili varne, da bodo bolj iskreni in da se vam bodo lažje zaupali.