Alergij je vse več – dandanes jih je skoraj vsak tretji otrok bolj ali manj izkusil. K sreči pa se je trend rasti alergijskih bolezni, kot so bronhialna astma in alergijski rinitis, pri otrocih med petim in desetim letom, zaustavil.
Odgovore na vprašanja v zvezi z alergijami smo poiskali pri dr. Vesni Plevnik Vodušek, dr. med., specialistki pediatrije in alergologinji.
Kje tičijo vzroki za porast alergij pri otrocih?
"Natančnega vzroka za naraščanje alergijskih boleznih v zadnjih tridesetih letih danes še ne poznamo, kar je tudi eden od razlogov, da so dosedanji ukrepi za njihovo preprečevanje velikokrat neuspešni. Vsekakor gre za medsebojno delovanje dednosti in vplivov okolja, ki pri dovzetni osebi privedejo do nastanka alergijske bolezni. S tako imenovano higiensko hipotezo ni mogoče vedno razložiti prisotnosti ali odsotnosti alergijske bolezni pri posamezniku, zato znanstveniki še naprej intenzivno iščejo dodatne dejavnike oziroma dogodke, ki bi bili morda povezani s porastom alergijskih bolezni.
Najnovejše hipoteze ponujajo razlago, da je posledica medsebojnega delovanja dednosti in vplivov okolja le tako imenovana alergična preobčutljivost, to je razvoj protiteles na določene alergene iz okolja, za prehod le-te v alergijsko bolezen pa bi bili lahko odgovorni dodatni dejavniki.
Razveseljujoči rezultati najnovejših raziskav v nekaterih deželah (Švica, Finska, vzhodna Nemčija, Avstralija) pa kažejo, da se je trend naraščanja nekaterih alergijskih bolezni – predvsem bronhialne astme in alergijskega rinitisa – pri otrocih med petim in desetim letom zaustavil. Vzroke pripisujejo dejstvu, da so na eni strani zdravniki bolj pozorni na znake bronhialne astme, kar ima za posledico pravočasno diagnozo, na drugi strani pa imamo danes na voljo tudi zelo učinkovita zdravila za zdravljenje bronhialne astme in alergijskega rinitisa. Poleg tega je verjetno, da so vplivi okolja, denimo zahodni način življenja, ki se v zadnjih desetih letih niso bistveno spremenili, dosegli maksimum v sprožanju alergijske bolezni pri dovzetnih posameznikih."
In vendar so starši zaskrbljeni. Ob vsakem izpuščaju ali kihanju pomislijo na alergijo. Jih lahko pomirite?
"Dejstvo, da so alergijske bolezni, kot so atopijski dermatitis, bronhialna astma, alergijski rinitis, pogoste, še ne pomeni, da moramo pri vsakem izpuščaju, kašlju ali izcedku iz nosu najprej pomisliti na atopijski dermatitis, astmo ali seneni nahod!
- Na atopijski dermatitis posumimo, če ima otrok ponavljajoče se, dalj časa (nekaj tednov ali mesecev) trajajoče srbeče izpuščaje, na za starost značilnih mestih; kadar njihov nastanek lahko povežemo z zaužitjem določene hrane, je diagnoza alergijske oblike atopijskega dermatitisa skoraj gotova. Vsekakor pa vsakega izpuščaja pri otroku ne gre pripisati alergiji na hrano – nasprotno, velika večina (99 odstotkov) preobčutljivostnih reakcij na hrano ni posledica alergijske reakcije!
- Na alergijske sprožilce akutnega poslabšanja bronhialne astme pomislimo, kadar otrok po stiku z mačko, večjo količino hišnega prahu ali ob sprehodu po travah v času njihovega cvetenja (maj, junij) dobi napad kašlja, začne težko in hitreje dihati, hropsti.
- Alergijskega rinitisa brez kihanja, srbenja nosu, vodenega izcedka in zamašenega nosu skorajda ni, zlasti če so težave povezane z izpostavljenostjo določenim alergenom (pršica hišnega prahu, pelodi trav, dreves, plevelov, mačka, pes, konj …). Podobno je pri alergijskem konjunktivitisu, kjer se otroku po stiku z alergenom začnejo solziti oči, ki so zelo srbeče, očesne veznice pa postanejo rdeče."
Po drugi strani pulmologi opozarjajo, da lahko starši spregledajo tako hudo bolezen, kot je astma. Otroci neodkriti bolezni prilagodijo svoje življenje oziroma zmožnosti, starši razložijo, da je otrok miren, rad riše, da pač ni športen tip. Ko pa pričnete astmo zdraviti, otrok zaživi. Sama sem kašljanje pri hčerki opravičevala s prehladom, v zdravstvenem kartonu je večkrat pribeležen bronhitis. Ob katerih simptomih naj bodo torej starši pozorni?
"Primer, ki ga omenjate, je značilen za neprepoznano ali slabo vodeno astmo, katere sprožitelj je napor, kar srečujemo predvsem pri šolskih otrocih. Ob današnjem znanju o bronhialni astmi in prosvetljenosti naših staršev o tej najpogostejši kronični bolezni v otroštvu se zelo redko zgodi, da starši ali zdravnik spregledajo astmo ob naporu. Zdravnik pri sumu na astmo mora,
poleg drugega, starše vedno vprašati o epizodah nočnega kašlja ter kako otrok prenaša napor: ali se hitreje zadiha, kašlja, ga stiska v pljučih oziroma mu začne piskati. Drugače pa je z astmo pri majhnem otroku; simptomi astme so namreč odvisni od starosti otroka. Čim mlajši je, tem manj so značilni, manj diagnostičnih metod ima zdravnik na voljo, zato tudi izkušeni pediatri diagnoze astme večkrat ne morejo takoj postaviti. Pri majhnih otrocih je sprožitelj akutnega poslabšanja bronhialne astme najpogosteje virusni infekt zgornjih dihal, prehlad, ki ga omenjate pri svojem otroku. Starši morajo biti pozorni na napade dražečega kašlja, zlasti ponoči, pospešenega dihanja v mirovanju, piskanja in hropenja v pljučih – tudi po tem, ko se otrok izkašlja – ter ugrezanja prsnega koša ob hujšem akutnem poslabšanju bronhialne astme. Ena od prvih diagnostičnih metod, ki jo uporabi pediater, je tako imenovan terapevtski poskus z olajševalcem – zdravilom, ki širi skrčene mišice spodnjih dihalnim poti (Ventolin ali Berodual), ki že v nekaj urah, zagotovo pa v naslednjih dneh, izrazito zmanjša otrokove težave. Po tretji epizodi tako imenovanega obstruktivnega bronhitisa, pri katerem je bil terapevtski poskus z olajševalcem uspešen, se mora zdravnik odločiti, ali gre za bronhialno astmo ali ne; kadar je v dilemi, mora otroka poslati k pulmologu ali alergologu."
Kateri otroci imajo zvišano tveganje za razvoj alergijske bolezni in kaj lahko, če starša šele pričakujeta otroka, storita, da bi jo preprečila?
"Pri otroku, pri katerem ima vsaj eden od staršev ali sorojencev dokazano alergijsko bolezen, obstaja visoko tveganje za razvoj alergijske bolezni. To poskušamo preprečiti s tako imenovanimi primarnimi preventivnimi ukrepi. Ukrepi, ki jih danes priporočamo, se le malo razlikujejo od tistih, ki jih priporočamo vsem nosečnicam oziroma njihovim otrokom. Ti so:
- Nosečnica in doječa mati naj ne kadi, oziroma otrok naj ne biva v prostorih, kjer se kadi.
- Mati naj izključno doji prve štiri do šest mesecev in ob pomanjkanju svojega mleka otroku v tem času ponudi hipoalergeno formulo (na primer Pregomin). Po četrtem oziroma šestem mesecu je otrok lahko hranjen enako kot vsi drugi zdravi otroci. Prav tako tudi nosečnica lahko uživa vso zdravo mešano hrano, razen tiste, na katero je sama alergična.
- Glede inhalacijskih alergenov se priporoča čim manjše izpostavljanje pršici hišnega prahu in odsvetuje stik z živalmi z dlako in perjem."
Še posebej hud alergen naj bi bile mačke. Dokazano je namreč, da bo kar osemdeset odstotkov otrok, nagnjenih k astmi, ki so ob rojstvu živeli z mačko, razvilo znake astme ...
"Alergen mačke, ki se nahaja v njeni slini, je zagotovo eden od najbolj agresivnih inhalacijskih alergenov. Zadnja leta potekajo številne študije, s katerimi skušajo ugotoviti, ali zgodnji stik z alergenom mačke otroku lahko pozneje povzroči alergijsko bolezen ali pa mu jo celo prepreči. Rezultati študij so si zelo nasprotujoči, vendar glede na to, da mnoge od prikazanih študij niso dovolj natančne, zaenkrat še vedno velja priporočilo, ki izhaja iz rezultatov doslej najboljših študij – da naj otrok s povečanim tveganjem za razvoj alergije ne prihaja v stik z mačko. Enako velja tudi za druge živali z dlako in perjem."
Ob strogih omejitvah, ki jih imajo mnogi otroci zaradi alergije in zaradi katerih je utrujena vsa družina, ostaja vzpodbudno dejstvo, da lahko nekatere alergije in z njo povezane bolezni v najstništvu ali pozneje v življenju izzvenijo. Kakšna je vaša, strokovna prognoza za otroke z alergijsko boleznijo?
"Prognoza otrok z alergijskimi boleznimi je ob zgodnji diagnozi in ustrezni obravnavi dobra, seveda pa je odvisna od vrste alergijske bolezni ter alergena, ki jo je povzročil.
- Alergija na hrano – kravje mleko in jajca – pri večini otrok v prvih dveh do treh letih izzveni. Drugače je z alergijo na arašide, druge drevesne oreške in morske sadeže, ki pogosto vztraja vse življenje.
- Alergija na inhalacijske alergene (pršica hišnega prahu, alergeni mačke, psa, konja …) pri večini traja vse življenje, z različno prizadetostjo organov glede na jakost sprožilnih dejavnikov.
- Atopijski dermatitis pri polovici otrok do pubertete izzveni, štirideset odstotkov otrok pa pozneje razvije bronhialno astmo ali alergijski rinitis.
- Bronhialna astma v petinšestdesetih odstotkih izzveni (predvsem pri tistih, pri katerih je sprožilni dejavnik virusno vnetje zgornjih dihal), v dvajsetih odstotkih se nadaljuje v odraslo dobo, pri petnajstih odstotkih pa se ponovno pojavi v odrasli dobi.
- Skoraj vsi bolniki z bronhialno astmo razvijejo tudi alergijski rinitis, trideset do štirideset odstotkov tistih z alergijskim rinitisom pa sčasoma razvije bronhialno astmo."
Kdaj lahko rečemo, da je astma dobro zdravljena?
"Kadar otrok ob upoštevanju navodil lahko živi življenje zdravega otroka. Najpomembnejše je vzročno zdravljenje, to je izogibanje sprožilnim dejavnikom, predvsem alergenom, ki se jim je mogoče izogniti. Prav tako je pomembno redno prejemanje predpisanih zdravil (preprečevalcev) ter pravočasno ukrepanje ob akutnih poslabšanjih (poznavanje začetnih znakov akutnega poslabšanja, merjenje frekvence dihanja pri mlajšem in merjenje pljučnih pretokov pri večjem otroku) in seveda pravočasen obisk pri zdravniku, kadar (kljub ukrepanju) znaki akutnega poslabšanja vztrajajo."
V zadnjem času je zelo popularno zdravljenje alergij z bioresonanco. Ga tudi vi dobro ocenjujete?
"Bioresonanca je alternativna metoda zdravljenja, ni znanstveno dokazana, zato jo alergologi in klinični imunologi odklanjamo. Omenjeni postopki otroku ne koristijo, lahko pa mu v določeni situaciji tudi škodujejo, na primer kadar se priporoči odstranitev različnih hranil iz prehrane, brez nadomestka drugih, ki so za otrokovo rast in razvoj nujno potrebna.
Tudi zaključki na zadnjih dveh kongresih EAACI (Evropska akademija za alergologijo in klinično imunologijo) so bili, da diagnosticiranje in zdravljenje alergijskih bolezni z bioresonanco in homeopatijo medicina odsvetuje, ker s študijami ni bilo dokazano, da imata ti dve metodi kakršen koli učinek.
Razumljivo je, da starši zaradi kronicitete alergijske bolezni pri svojem otroku ter zaradi dejstva, da včasih z ukrepi, ki jih ponuja današnja medicinska znanost, motenj ne morejo povsem obvladati, iščejo še druge rešitve, vendar naj to ne bodo alternativna zdravljenja."
A, B, C alergije:
Kaj je alergija?
Alergija je preobčutljivostna reakcija telesa, ki jo posredujejo imunski mehanizmi. Večina alergij je posredovana s protitelesi iz skupine IgE.
Kaj je alergen?
Alergen je snov, ki draži naš imunski sistem in povzroča alergijo. Najbolj razširjeni alergeni so po vrstnem redu cvetni prah, živalska dlaka, pršice, plesni in živila. Do sedaj je znanih 20.000 različnih alergenih snovi.
Kaj nam pove IgE?
Pri alergiji igra najpomembnejšo vlogo imunoglobin E ali IgE, ki je obrambna snov v krvi. Alergiki tvorijo preveč IgE. Takojšnja reakcija, ki jo povzroča IgE, se pojavi v nekaj minutah do urah po stiku s alergenom. Lahko poteka blago ali pa tudi zelo močno in izzove na primer seneni nahod, kožne izpuščaje, astmo ali celo anafilaktični šok, ki zahteva takojšnje zdravniško zdravljenje. Značilno pa je, da se težave običajno začnejo šele, ko je otrok drugič v stiku alergenom, saj se tvorba IgE začne po prvem prepoznavanju alergena. Na primer: ko je otrok prvič obiskal babico, ki ima mačko, ni imel težav, ob naslednjem obisku pa je že imel solzne oči, kihal je ipd.
Kakšno vlogo igra pri alergiji histamin?
V telesu so tako imenovani mastociti, v katerih se tvori snov histamin, ki povzroča alergijsko reakcijo. IgE molekule se nalagajo na zunanjem sloju mastocitov. Ko alergen naleti na mastocit, nastane povezana med alergenom in specifičnim IgE. Pri tem se molekula alergena vedno poveže z dvema ustreznima molekulama IgE in nastane most. Povezava dveh IgE izzove močno reakcijo, celična stena mastocita se razpooči in nakopičene prenašalne snovi, predvsem histamin, se sprostijo.
Potrditev alergije s testiranjem
Ali gre pri otroku resnično za alergijo, lahko potrdi samo alergološki test. Šele v primeru potrjene alergije je mogoče učinkovito zdravljenje. Tri možnosti, kako ugotoviti povzročitelja alergije, so kožni testi, testi krvi (IgE protitelesa) in provokacijski testi. Kožne vbodne teste, ki pridejo v poštev že pri dojenčkih, izvajajo tako, da na notranjo stran podlahti nakapljajorazlične raztopine, od katerih vsaka vsebuje drug alergen. Skozi kapljice se z majno lanceto prebode zgornja plast kože. Po petnajstih do dvajsetih minutah čakanja se razberejo rezultati. Okrog nekaterih vbodnih mest se v tem času pojavijo majhne rdečine (eritem) in koprivke: pomenijo pozitiven rezultat, torej alergično reakcijo.
Najpogostejša alergična obolenja
Štiri značilna alergična obolenja pri otrocih so alergije prebavil, atopijski dermatitis, bronhialna astma in alergijski rinitis. Značilno zanje je, da potekajo v obliki t. i. alergijskega pohoda, ki predstavlja naraven potek alergijske bolezni. Alergijski pohod se ponavadi začne z alergijsko boleznijo prebavil kot posledica alergije na hrano (v prvem letu starosti ), nadaljuje z atopijskim dermatitisom (med šestim mesecem in tretjim letom), sledi bronhialna satma (v predšolskem obdobju) , konča pa se z alergijskim rinokonjunktivitisom (v obdobju šolarja).
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
