Prideva pač med poukom. Iščoč ravnateljevo pisarno se sprehodiva mimo razredov, v katerih otroci zavzeto rišejo, pišejo, poslušajo, ponavljajo za učiteljicami. V vsaki učilnici so mize in stoli drugače razporejeni, otrok je bistveno manj kot v povprečnem slovenskem razredu, kljub temu pa je marsikje videti po dve učiteljici.

Sistem izobraževanja v šoli je enak tistemu v francoskih državnih šolah. S spoznavanjem tujih jezikov in kultur spodbuja človekovo širino, osebne in splošne družbene vrednote, poudarja pomen strpnosti, človečnosti, človekoljubnosti, pravice do enakosti, intelektualno radovednost in kritično mišljenje. Učenci mednarodnih francoskih šol po svetu lahko zaradi enakega učnega programa brez težav prehajajo iz ene šole v drugo, kar je še posebej pomembno za družine, ki se veliko selijo. Francoska šola v Ljubljani, ki domuje v OŠ Livada, upošteva tudi program države gostiteljice, tako da učenci pridobijo najboljše iz obeh sistemov, francoskega in slovenskega. Vsi otroci, tako slovenski kot drugih narodnosti, se poleg francoščine in angleščine (v višjih razredih tudi španščine,  nemščine in italijanščine, lahko tudi grščine in latinščine) učijo slovenskega jezika, le da imajo slovenski otroci več ur maternega jezika na teden. Vse druge predmete poučujejo v francoščini. Ravnatelj Antoine Kopp, ki se počasi tudi uči slovensko, je naravnost navdušen, kako učenci različnih narodnosti med pogovorom brez težav »preklapljajo« iz enega jezika v drugega. »Jaz sem pri urah slovenščine najslabši učenec od vseh,« pravi v smehu. V Sloveniji živi tri leta, pred tem je delal v Kijevu in Kairu, kjer je zelo veliko francoskih šol. Pogovarjava se v angleščini, saj je moja gimnazijska francoščina po desetletjih neuporabe precej zakrnela; sicer pa tudi sam meni, da je danes govoriti angleško enako kot imeti vozniški izpit. Ker dve tretjini otrok prihajata iz družin, v katerih ne govorijo francosko, v sodelovanju s Francoskim inštitutom pa tudi za njihove starše organizirajo ure učenja francoščine.   

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Ponosni na raznolikost

Danes se pri njih šolajo otroci petnajstih narodnosti in na to so v šoli zelo ponosni. Tudi slovenskih otrok je iz leta v leto več, trenutno jih je že skoraj 40 odstotkov, približno toliko je tudi francoskih ali iz francosko-slovenskih družin. Del šole je tudi vrtec, v katerem je 93 malčkov od dveh do petih let starosti. Po besedah ravnatelja Koppa je francoski predšolski sistem usklajen s šolskim izobraževalnim programom ter otrokom ponuja tako prijaznost in igro kot vzgojo in izobraževanje. Otroke spodbujajo, da se umetniško izražajo, rišejo, pojejo, plešejo itn. Na vseh stopnjah poučujejo tudi zgodovino umetnosti in so pogosti obiskovalci ljubljanskih muzejev. V bistvu je tudi vrtec šola, pravi ravnatelj, a otroci zaradi posebnega pristopa in načina dela učiteljev tega ne občutijo. Takoj se začnejo učiti francoščine in angleščine, slovenskim otrokom pri tem pomagajo pomočniki vzgojiteljev, ki govorijo slovensko. Še posebej pomembno vodilo francoske šole je, da se med učenjem tujega jezika obogatimo z drugo kulturo in njenimi vrednotami. Otroci že v vrtcu spoznavajo družbo in svet ter se naučijo sprejemanja odgovornosti.    

Uradno se »šolajo doma«

Francoska in druge mednarodne šole, ki že dlje delujejo v Sloveniji, še vedno nimajo pridobljene javne veljavnosti v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pravno praznino naj bi s 1. septembrom zapolnil nov zakon o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki bo zelo olajšal šolanje predvsem učencem višjih razredov na francoski šoli. Ker ni izenačena s slovenskimi, se namreč »uradno« šolajo doma, izpite iz nekaterih predmetov pa morajo opravljati na slovenskih šolah, na katerih so vpisani. Francoska osnovna šola je sicer od 1. do 5. razreda, od 6. do 9. pa že srednja. »Zaradi kompliciranega sistema nekateri starši svoje otroke po končanem 5. razredu prepišejo na slovensko šolo,« pravi Antoine Kopp, »po potrditvi zakona pa bodo te težave odpadle in bodo lahko brez dodatnih izpitov dlje obiskovali francosko šolo. Naš učni načrt je komplementaren slovenskemu, ki ga zelo cenimo, ima pa še dodano vrednost. Čeprav se že dogaja, da se vedno več slovenskih otrok vse daljši čas šola pri nas. Mnogi starši svoje otroke vpišejo v naš vrtec, ker drugje ni prostora, ali si želijo, da bi se že od malega učili tujih jezikov in imeli odprta vrata v svet, po vrtcu pa jih nameravajo vpisati v slovensko šolo. A si po tem, ko začnejo njihovi malčki tekoče govoriti francosko, pogosto premislijo in ostanejo na naši.«

Številne in raznolike dejavnosti

V francoski šoli vlada sproščeno družinsko ozračje, saj so na istem hodniku razredi z najmlajšimi poleg razredov najstnikov. Ravnatelj z nasmehom pove, da se pri njih vsi počutijo kot doma. Starejši učenci samoiniciativno pomagajo mlajšim pri oblačenju in tudi sicer med otroki različnih narodnosti vladajo razumevanje, strpnost in sprejemanje drugih kultur. Spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov in moralno-etičnih vrednot pri otrocih je tudi ena od zahtev v njihovem učnem načrtu. Za francosko šolo je značilno delo po projektih, v katerih povezujejo različne predmete, npr. matematiko, francoščino, zgodovino, zemljepis ali primerjajo dežele – npr. Slovenijo in Francijo. Učencem tako olajšajo razumevanje in povezovanje zgodovinskih in današnjih dogodkov. Ker so Francozi znani po svoji kulinariki, je eden od projektov na šoli tudi t. i. teden okusov, v katerem otroci in starši pripravijo značilne jedi svoje dežele, kar družine še posebej poveže. Po pouku se lahko učenci udeležujejo jezikovnih, športnih, glasbenih, plesnih in drugih krožkov, ob koncu šolskega leta pa gredo v šolo v naravi. Na šoli imajo tudi francosko knjižnico, v kateri se pogosto predstavijo francoski in slovenski avtorji. Otroke obiskujejo športniki in ravno ta mesec bodo znova na obisku slovenski ragbijisti.