S to težavo se srečuje ogromno ljudi. Gre za znanstveno nadvse zanimivo dejstvo, na katerega so raziskovalci nedavno našli odgovor.

Končno je nastopil dopust in vam zjutraj ni treba vstati, za vami je dolg dan vožnje, poležavanja na vročini in spopadanja z valovi, vaš želodec pa je poln lokalnih dobrot in rujne kapljice. Skratka, fizično in psihično ste povsem izčrpani, a ko zvečer ležete v hotelsko posteljo, ne morete zaspati ali pa je vaš spanec tako blag, da vas prebudi že vsak piš. Polovico noči se premetavate po postelji, drugi dan pa se zbudite še bolj utrujeni, kot ste bili dan prej.

Morda je med vašimi znanci kdo tak, ki brez težav zatisne oko kjer koli. Taka oseba je zgolj redka izjema. Na splošno velja – in to potrjujejo tudi znanstveniki –, da ljudje na neznanih krajih in v novih prostorih veliko slabše spimo. To zanimivo dejstvo, ki je dolgo burilo duhove, je zdaj dobilo znanstveno pojasnilo.

Možgani na preži

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oddaja Riba, raca, rak se zaključuje

Žalostna novica za vse oboževalce oddaje Riba, raca, rak. Jutrišnja oddaja bo tudi zadnja. Ali se oddaja umika s sporeda?

Znanstveniki so se dolgo spraševali, zakaj ljudje v neznanih krajih ne moremo spati. Sami vzroke za to iščemo na najrazličnejših krajih. Bodisi je prehrupno ali pretiho, bodisi prehladno ali prevroče, presvetlo ali pretemno, pohištvo je drugače razporejeno, vzglavnik in vzmetnica nista prava, posteljnina diši drugače, razlogov je nešteto. Čeprav vsak od njih vsekakor pripomore k naši nespečnosti na dopustu, pa je v resnici razlog samo en – neznano okolje naše možgane spodbudi, da so vso noč na preži, da so pozorni na morebitne nevarnosti, ki lahko pretijo na neznanih krajih, zaradi česar spimo samo z enim očesom, bi lahko rekli. Pravzaprav, kot kaže raziskava, spimo samo z enim ušesom.

Pozornejša leva polovica možganov

Raziskava univerze Brown z ameriškega Rhode Islanda je preučevala 35 posameznikov, ki so v razmahu enega tedna dve noči prespali v spalnem laboratoriju, ki je predstavljal neznani kraj. Pri merjenju možganskih funkcij med spanjem so zaznali, da je določen del leve možganske hemisfere med spanjem prvo noč veliko bolj aktiven kot desna hemisfera. Ko so nato v desno uho posameznikov predvajali zvok, da bi še dodatno spodbudili levo polovico možganov, se je večina sodelujočih prebudila. Nasprotno se je pri predvajanju zvokov v levo uho zbudil veliko manjši odstotek sodelujočih. Ko so po enem tednu udeležencem raziskave znova merili delovanje možganov med spanjem v istem laboratoriju, ni bilo nobene razlike med delovanjem obeh polovic možganov, kar kaže, da so se možgani že navadili na okolje oziroma ga že prepoznajo kot nenevarnega. Vsako novo okolje torej našim možganom predstavlja neke vrste potencialno nevarnost in ogroženost, zaradi česar so ponoči veliko bolj budni in v nenehni pripravljenosti, posledično pa mi težje spimo.

Kako poskrbeti, da bomo na dopustu bolje spali?

Stoodstotnega zagotovila, da bodo naši možgani v novem kraju popustili prežo in nam pustili spati, ni. Lahko pa si pomagamo z nekaj zvijačami, pravijo strokovnjaki za spanje. Ključ se skriva v tem, da neznani prostor naredimo čim bolj domač. Kar pomeni, da nikakor ni odveč na potovanja in dopuste jemati svoje blazine, ki smo je navajeni. Priporočljivo je v novi spalnici vzpostaviti podobne razmere, kot jih imamo v domači – podobno temperaturo, svetlost in tišino.

K boljšemu spancu bo nedvomno pripomogla topla prha, še najlažje pa bo, če boste tudi na dopustu skušali vzdrževati ustaljen ritem življenja – vsakodnevno rekreacijo, če ste je navajeni, in način prehranjevanja. Prenajedanje in pretirano pitje zlasti alkoholnih pijač lahko prav tako otežujeta spanec.

Kako ravnati, kadar ne morete spati?

Predvsem je pomembno, da se zavedate, da gre za povsem normalen pojav. Večina ljudi v novih prostorih ne more spati. Zavedanje tega podatka je pomembno predvsem zato, da vas pri tem ne začne grabiti panika. Nespečnost namreč povzroči veliko nevšečnosti tudi zato, ker se začnemo preveč ukvarjati z dejstvom, da ne spimo, in s posledicami, ki jih bo to na nas imelo naslednji dan.

Če ne moremo spati, to dejstvo sprejmimo in se nikar ne silimo k nečemu, česar trenutno ne zmoremo. Ne premetavajmo se nejevoljno po postelji, ampak vstanimo in počnimo kaj sproščujočega – posedimo na svežem zraku na terasi, poslušajmo glasbo, berimo … Kar koli sproščujočega, kar bo umirilo naš tok misli. A vse to počnimo pri zatemnjeni svetlobi, saj nas močna svetloba lahko povsem prebudi. Kadar ne moremo spati, nikakor ni priporočljivo prižigati računalnikov in pametnih telefonov, saj je modra svetloba teh eden glavnih krivcev za slab spanec.

Tudi sicer se pred spanjem izogibajmo elektroniki in izklopimo brezžično povezavo, zaradi katere bi lahko naši telefoni vso noč piskali in motili naš spanec in naše misli. Predvsem pa je pomembno, da se zavedamo, da je naša trenutna nespečnost posledica neznanega kraja, in da se bodo naši možgani precej hitro navadili nanj, kar pomeni, da bomo že naslednjo noč lahko povsem normalno spali, najpozneje pa zagotovo po treh dneh.