Kako, katere rastline izbrati in kakšno nego te potrebujejo, nam je zaupal Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije, iz Vrtnarske hiše na Rudniku v Ljubljani.

Matic Sever, ki je prav na to temo napisal tudi knjigo Vroče trajnice, primerne za sušo in vročino, razkriva, da je nega okrasnega vrta odvisna predvsem od tega, kako smo tega načrtovali in kakšne rastline smo izbrali. »V poletnih mesecih se pri vrtnih opravilih skoraj vse vrti okoli zalivanja. Če imamo posajene odporne rastline, prilagojene na sušo, potem nam ni treba zalivati ali pa to počnemo le izjemoma. Povprečen slovenski vrt potrebuje temeljito zalivanje v povsem suhem in vročem vremenu vsaj enkrat na teden. Nekoliko drugače je z večino enoletnic in z lončnicami, ki jih zalivamo redno vsak dan. Rastline so v tem času tudi v polni rasti, zato jih po potrebi dognojujemo, a ne pretiravajmo. Če zanjo še nismo poskrbeli, si še lahko pomagamo z novo zastirko med rastlinami, ki bo zadrževala vlago, zmanjševala pregrevanje tal in vsaj nekoliko ovirala rast plevelov. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove, da bodo rastline lepe, čiste in bodo nastavljale nove popke,« svetuje.

Izognite se najpogostejši napaki

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Plantain banana: kaj je in kako jo uporabiti

Plantain banane prinašajo okus in hranilne koristi. Uživajte v slanih ali sladkih jedeh z okusnimi plantanami, polnimi vitaminov in vlaknin.

Nepravilno zalivanje je, pravi Matic, najpogostejša napaka, ki jo delamo poleti pri skrbi za cvetlice. »Podobno kot na zelenjavnem vrtu se tudi cvetlični vrt zaliva vsakodnevno in premalo. Omočimo le zgornjo plast zemlje, s čimer rastline dobijo signal, da je voda na voljo le blizu površja. Predvsem enoletnice in nekatere trajnice tja usmerijo korenine in ob morebitnem premoru z zalivanjem so posledice mnogo hujše, kot če bi jih temeljito zalili samo na nekaj dni.« Bolje je, da cvetlice zalijete vsakih nekaj dni in takrat dobro, kot pa da vsak dan površno zalivate.

Najbolje uspevajo sredozemske rastline, hortenzije niso najboljša izbira

Vse rastline žal niso primerne za vroče in sušne poletne dni, zato je poleg ustreznega zalivanja pomembno, da izberemo najprimernejše rastline za ta čas. Z njimi bomo imeli veliko manj dela in skrbi. »Dokaj dobro je že znano, da večina sredozemskih rastlin dobro uspeva tudi v sušnih in vročih razmerah, številne od teh pa za povrh ne potrebujejo niti veliko hranil. Take so npr. žajbelj, vinska rutica, sivka, nemški rožmarin, številne materine dušice itd. Večina teh je tudi dišavnih, tako da je lepota zaokrožena še s prijetnimi vonjavami.«

Med zelnatimi trajnicami Matic Sever omeni tiste res trpežne, kakršne so hermelike, netreski, homulice, bodoglavci, gavre in okrasni pelini. S temi ne moremo zgrešiti. »Pri lesnatih rastlinah navadno s sušo ni toliko težav, ker imajo globlje korenine, izogibajmo pa se npr. kmečkim hortenzijam in slečem oziroma rododendronom, tudi nekaterim japonskim javorjem, ki lahko na polnem soncu dobijo ožgane liste,« opozarja.

Pri enoletnicah je nabor res trpežnih majhen. »Manj občutljivi za sušo in vročino so portulak, pelargonije, asteriskus, afriški smilj. Za vse velja, da pazimo, da imajo na voljo dovolj vlage. Najbolje je spremljati rastline in jih začeti zalivati šele po prvih znakih uvelosti, ne pa kar na pamet, ker jih tako samo razvajamo.«

Če jih že imate ali se jim ne morete upreti ...

Čeprav je za kmečke hortenzije znano, da se v vročih mesecih ne obnesejo najbolje, se jim številni težko upremo. Sogovornik svetuje, da jih oskrbimo s stalno vlažnimi tlemi. »A tudi kadar so tla namočena, v vročem vremenu na soncu povesijo svoja socvetja in liste. Da se temu kar najbolj izognemo, jih raje posadimo nekam, kjer ne bodo ves dan izpostavljene sončnemu obsevanju. Podobno velja na primer za japonske ali jesenske anemone.«

Za okenske police izberite prava korita

Pripeka kajpak ne prizanaša niti okenskim cvetlicam, zato nas je prav tako zanimalo, kako lahko poskrbimo zanje. »Prvi korak na poti čim lepših okenskih in balkonskih zasaditev je pravilna izbira cvetličnih loncev oziroma pogosteje korit. Če bomo začeli s premajhnimi in takimi, ki nimajo vodne rezerve, smo obsojeni na celo dvakratno zalivanje na dan.« Je pa seveda tudi tu odločilnega pomena izbira pravih balkonskih rastlin. »Na vroče južne lege hiše ali bloka pač ne bomo sadili vodenk in fuksij, ki ljubijo svetlo senco do polsenco.«

Lahko rastline, zdelane od vročine, vrnemo v življenje?

Za cvetlice se trudimo po svojih najboljših močeh, kakor najbolje znamo. Kaj pa če kakšno rastlino kljub temu zdela vročina, ali obstaja zanjo še kakšno upanje? Matic odgovarja: »Skoraj pri vseh rastlinah, ki dobijo rjave konice listov, morda zasušene vrhove poganjkov in cvetnih popkov, lahko zgornji, porjaveli del odrežemo, rastline po možnosti kar namočimo v vedro vode za vsaj pol ure in jih morda za začetek raje postavimo na manj vročo lego. Pogosto smo s takim ukrepom vsaj toliko uspešni, da rastlina požene nove poganjke in se vsaj nekoliko obraste. Če je substrat izčrpan, jih tudi dognojimo. Tudi pri rastlinah v gredah posežemo po škarjah in jih temeljito zalijemo.« Čeprav je suša že načela vaše rastline, zanje še vedno ostaja upanje!