Predvsem v času decembrskih praznikov, vse večkrat pa tudi skozi celo leto, lahko slišite za dobrodelno organizacijo Anina zvezdica, katere idejna vodja je Ana Lukner, ki priznava, da ji ne bi uspelo brez dobrih ljudi, ki jo podpirajo in ji pri samem projektu tudi pomagajo. Njena organizacija je zelo aktivna tudi pred velikonočnimi prazniki, saj si Ana želi, da bi imelo do praznikov čim več ljudi na mizi vsaj najosnovnejša živila. Mi smo jo ujeli v enem izmed številnih skladišč, kjer je ravno potekalo razvrščanje 45 ton darovane hrane. 

Z dobrodelnostjo se ukvarjate že nekaj let, vidite kakšen napredek v miselnosti ljudi?
Vedno več ljudi daruje. Jaz res mislim, da smo z Anino zvezdico prebudili Slovence. Pa ne, da bi nas želela hvaliti, ampak dejansko se mi zdi, da je to postalo neko gibanje, ki je spremenilo dobrodelnost na našem področju, tudi v smislu tega, da se da vse delati brez denarja. To je res naš prosti čas in Slovenci so vedno bolj odprti in želijo biti del tega. Imamo ogromno družin in otrok, ki želijo priti pomagati, ne samo darovati, ampak tudi pakirati, da vidijo to vzdušje. Jaz vedno pravim, da prava Anina zvezdica je v skladišču, ko smo vsi ''prešvicani'', utrujeni, malo težni in ko se zabavamo, v kateremkoli skladišču v Sloveniji pač smo. Gremo zagotovo v pravo smer. Vendar pa poudarjam, da bi bila najbolj vesela, če bi vsi dostojno živeli in da to ne bi bilo potrebno. Ker to si Slovenci zaslužimo z vsem kar počnem želim delati spremembe na področju, da bi bolje funkcionirali.

Kako pa ljudje lahko pridejo pomagati?
Lahko nam napišejo mail, nas pokličejo, pridejo pogledati. Je pa tako, ko vidijo, kaj to pomeni, jih ne ostane prav veliko. Ker to je odgovornost. Nimamo recimo izpostave na Primorskem, pa si jo želimo. Ampak potrebujemo osebo, ki je zelo odgovorna in bi temu namenil veliko svojega prostega časa. To pa je težko.

Koliko prostega časa pa vam to vzame?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Če vam povem v odstotkih, je to vsaj 75 % celotnega mojega prostega časa.

Kaj pa sprejemate, v večini samo hrano?
Ja, 90 % hrano, imeli smo sicer projekt s šolskimi potrebščinami. Prinesejo tudi oblačila, igrače, če je kakšna kampanja. Drugače pa v večini hrano.

Česa pa ljudje največ darujejo?
To pa je res zanimivo, saj ko pričneš pakirati vidiš, da ljudje res darujejo to, kar bi kupili sami sebi. Zelo kvalitetno in raznovrstno hrano. Veliko jih tudi pokliče, česa nam primanjkuje, kaj potrebujemo. To imamo tudi najraje. Včasih česa zmanjka in potem rečemo, da naj kupijo samo to. Z OMW-jem je bilo odlično, darovali so nam 45 ton hrane, ki so jo kupili s točkami zvestobe, ki so se jim odpovedali člani njihovega kluba in so nas poklicali, naredili smo skupaj seznam in so pripeljali točno to. Darovana hrana pa je nasplošno zelo kvalitetna.

Razmišljate še o kakšnih drugih projektih?

Zdajle, ko se pogovarjava, verjetno poteka vsaj 10 projektov. Sama imam ogromno idej, veliko stvari si zamislijo tudi različna podjetja. Strmimi k temu, da napredujemo, da smo inovativno, širim pa vse skupaj tudi v Ameriko, kjer so vsi navdušeni nad tem, da se vse dela brez denarja. Torej, da ne gre za denarne donacije, ampak materialne stvari, ki jih lahko ljudje vidijo.

Če bi vam nekdo ponudil 1000 evrov, bi ga zavrnili?
Ja, nihče ne more darovati denarja. Lahko kupijo dobrine in jih prinesejo.

Kako pa vse skupaj usklajujete?
Pri nas je več kot 150 prostovoljcev, obstaja pa ena manjša skupina ''zvezdic'', ki vse skupaj usklajuje. In naredijo veliko, ko me ni. Organizacijsko se lahko še vedno zmenim vse na daljavo preko elektronske pošte in skypa. Ampak tako kot v vsaki stvari v življenju, brez ekipe se ne da uspeti. Tu je veliko dela in ljubezni mojih zvezdic ter tudi družine in prijateljev. Sem zelo srečna, da se lahko na vse to obrnem.

Se kdaj zaveste, da razmišljate zgolj o dobrodelnosti, ali znate to izklopiti?
Zdaj sem se naučila, da moram nekaj prostega časa nameniti samo sebi. Ker sem bila že večkrat izgorela in to ter si enostavno soočen s tem, pa tudi drugi te s tem soočijo, da se moraš posvetiti tudi sam sebi. Če nisi spočit, ne moreš funkcionirat. Je pa res, da tudi jaz prva 3 ali 4 leta sem bila zelo žalostna zaradi vseh zgodb, ker sem zelo čustvena. Ko to prebiraš … ponoči nisem spala. To je zelo težko. Potem vidiš ‘zvezdice’, ki reagirajo enako. To so zelo težke stvari in se moraš naučiti biti močan. Tudi ko pride družina, je najtežje, če z njimi jokaš. Moraš se naučiti jih bodriti. Ta prehod je bil težak. In moram priznati, kolikor ti da, ti tudi vzame. Ni pa lepšega, ko družini in otrokom predaš stvari. To moraš doživeti.

Pa ljudje prosijo za pomoč?
Mi imamo predvsem veliko ljudi, ki nimajo socialne pomoči, ker zaradi različnih kriterijev te ne morejo dobiti. Pri nas je vse zasebno, ni nekaj, da bi jih silili, zahtevali dokumente. Meni je najbolj pomembno, da človeka vidim, da mi pove svojo zgodbo, kaj pokaže in se nam zaupa. Mi gradimo odnos.

Ali v zadnjih letih več prosijo za pomoč?
Tega je ogromno in jaz sem zelo žalostna zaradi tega. Hudo je z ljudmi, ki so starejši in so ostali sami, ker nimajo nobenega. Težko je mladim družinam z otroki. Težko je družinam v katerih so bile matere fizično zlorabljene, ali pa takrat, ko so kakšne bolezni.

Ste se kdaj soočili s prevaranti?
Seveda, to je žal del tega. Ko smo na začetku delali s centri za socialno delo smo potem videli, da ljudje izkoriščajo. Hudo mi je zaradi centrov, ker vem, da so tam ljudje, ki res veliko delajo, nekdo drug pa to dobroto izkorišča. Do tega žal pride. Je pa tudi to pripomoglo do tega, da smo pričeli delati lastno bazo, da gremo od ust do ust. Mi dobivamo podatke tako, da nam povejo ljudje. Podatke nam dajo šole, zdravstveni domovi, policija, slovenska vojska. Sicer je malo več dela, ampak lahko dobiš prave podatke o tem, kdo potrebuje pomoč.

Znana slovenska igralka je razkrila, da ni bila vzor idealne mamice. Vas zanima katera?