»Veš, da sem v kleti odkrila Gašperjeve drsalke. Zdaj sem v dilemi, ali naj jih vržem v smeti ali naj ga pokličem. No, pravzaprav ga ne mislim klicati. Mogoče bi se ti hotela zapeljati do njegovega stanovanja in mu jih pustiti pred vrati?« je Greta milo gledala Suzano, svojo prijateljico.
Suzano je kar vrglo s stola: »Si zmešana ali kaj?! Da sploh pomisliš, da bi še komunicirala z njim! In da ti pade na pamet, da bi mu jaz dostavila drsalke! Takemu bednemu, neinteligentnemu prevarantu in svetovnemu lenuhu na kvadrat! Ni govora! Če so nove ali dokaj nove, ti svetujem, da jih prodaš na Bolhi. Boš vsaj malo 'drobiža' dobila povrnjenega. Glede na to, kako nesramno te je obral, bo to res manj kot drobiž. In glede na to, da je zima, jih boš verjetno zlahka prodala.«
Gašper je bil Gretin nekdanji fant. Razšla sta se pred slabimi tremi meseci. Ali natančneje, Greta je vse njegove stvari zapakirala v škatle in vrečke ter vse skupaj postavila na dvorišče. Pričakala ga je pred vrati in mu povedala, kar mu je šlo. Da je navaden neotesanec. Da ji sploh ne gre v glavo, da obstajajo tudi tako »ljubeči« partnerji, ki gredo in si tebi nič meni nič »postrežejo« s plačilnimi karticami svojega dekleta. In to ubogo dekle, ki misli, da ima najboljšega fanta pod soncem, v teh dneh olajšajo za eno celo mesečno plačo. Pa si ne kupijo nečesa, kar nujno potrebujejo. Ne, ne! Privoščijo si prestiž. Le kakšna prihodnost čaka dekle s takim fantom? Sploh pa, koliko je takih deklet, ki bi še vztrajale v taki zvezi? Verjetno so zelo, zelo in še enkrat zelo redke.
Greta vsekakor ni bila med njimi. Tako se ji je pri dvaintridesetih neskončno oddahnilo, da je ostala sama. Da je takega slabiča še pravočasno, preden bi stopila z njim v zakon, spregledala in ga poslala tja, od koder se je pred štirimi leti preselil v hišo njenih staršev.
Suzanin predlog o prodaji Gašperjevih drsalk ji je bil takoj všeč. Zakaj se tega ni že prej domislila! Res je dala oglas na Bolho. Prodajajo se zelo dobro ohranjene moške drsalke za ugodno ceno in podobno. Nekaj dni je nestrpno čakala, da jo bo poklical morebitni kupec. Ker ni bilo nič iz tega, je pozabila tako na oglas kot na drsalke v kleti.
Po štirinajstih dneh se ji je na zaslonu telefona izpisala neznana številka in sprva se sploh ni nameravala oglasiti. Ker je telefon kar zvonil in zvonil, pa čez nekaj časa spet, se je le oglasila. Zaslišala je neznan ženski glas, ki je spraševal po Gašperjevih drsalkah. Ali so še na voljo. Seveda so bile! Domenili sta se, kje se bosta srečali naslednjega dne. Ženska bi jih namreč kupila.
»Ali ima, uboga reva, tako veliko nogo, da ženskih drsalk ne more obuti?« je premišljevala Greta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Izkazalo se je, da je napačno domnevala. Mlada ženska po imenu Teja je namreč kupovala drsalke za brata.
»Nujno ga moram naučiti drsati. Njegovo dekle ga je zapustilo, ker je presodilo, da je pravi štor pri vseh športih. Dejstvo, da ne zna niti stati na drsalkah, pa je bila pika na i njunemu razhodu,« je povedala Teja.
»In potem se bo naučil drsati in bo svojo nekdanjo na kolenih prosil, ali ga zdaj, ko je postal pravi športnik, sprejme nazaj?« se je Greta čudila.
»Kje pa! To pa ne! Še videti je noče več. Le malce mu želim s tem dejanjem povrniti zaupanje vase. Če me razumete?«
Seveda je razumela. Še kako dobro je razumela. Tudi ona je po razhodu z Gašperjem imela kar nekaj dela, da si je povrnila samospoštovanje. Pa čeprav je bila ona tista, ki je zvezo razdrla. In četudi se ji je oddahnilo, da jo je.
»Novo leto, nov začetek,« si je dejala nekaj dni po silvestrovem.
Pri tem niti ni imela v mislih kakšne nove zveze, temveč dejavnost za tisti dan. Bila je sobota in namenila se je drsat. Prvič v življenju bo šla na drsališče sama. Zakaj pa ne! Nov začetek. Da pa je na »domačem« drsališču vendarle ne bi preveč čudno gledali in je morda kaj trapastega celo vprašali, se je odločila za drsališče v nekoliko oddaljenem kraju.

Vzdušje na drsališču je bilo prijetno. Iz zvočnikov je donela drugačna glasba, kot je je bila vajena na domačem drsališču. Okoli nje so bili tuji ljudje, kar ji je neskončno godilo. Zdelo se ji je, da je tistega dne zase naredila nekaj izjemnega. No, in izjemno je tudi zazijala, ko je ugledala Gašperjeve drsalke. Seveda niso bile kar tam nekje, to je jasno. Obute je imel simpatičen, postaven mlad moški z veliko kapo in še večjim cofom na njej. Čeprav mu je kapa silila na oči in prekrivala precejšen del zanimivega in celo lepega obraza, je Greta na tistem obrazu zaznala skorajšnji obup. Moški se je z obema rokama držal za ograjo ob robu drsališča. Deloval je precej utrujeno. Ob njem je stala Teja in mu nekaj očitno dopovedovala, pri čemer je krilila z rokami bolj hitro kot ptičji mladič, ki se šele uči leteti.
Greta je oddrsala do njiju, da pozdravi neznano znanko in spozna novega lastnika Gašperjevih drsalk.
»O, vi! No, hočem reči ti,« se je je Teja iz srca razveselila in ji predstavila brata Zorana.
Greta je snela rokavico in segla čednemu mladeniču, ki se ji je prijazno nasmehnil, v toplo roko. V trenutku je tudi njej postalo vroče. Pa ne le v roke, tudi v glavo in povsod po telesu. Zajelo jo je čudno prijetno vznemirjenje.
»Obupala sem nad njim, prav nič se mu ne da dopovedati, kako naj premakne noge, da ne bo spet telebnil po tleh,« se je smejala Teja in Zorana krcnila po nosu.
»Za nekaj časa sem pripravljena prevzeti vlogo učiteljice drsanja. Kaj pravita na to?« je Greta pograbila priložnost in gledala zdaj enega, zdaj drugega.
Oba sta ji kimala.

»Hvala za predlog. Jaz bom skočila na kavo in čaj, tebi, Greta, pa želim veliko uspeha pri učenju tegale težkega primera,« se je nič slabega misleč šalila Teja.
Teja je odšla v lokal, Zoran in Greta pa sta ostala na ledu.
»Pa se res želiš naučiti drsati ali te je k temu 'prisilila' sestra?« je Greta še enkrat preverila. Bila je več kot dobre volje.
Ker je Zoran že poznal Gretino zgodovino z Gašperjem, je odgovoril: »Zdaj ko sem spoznal tebe, bi se res rad naučil. Ampak samo če mi obljubiš, da me boš potem še kdaj spremljala na ledu.«
»Z veseljem!« je navdušeno vzkliknila. V mislih pa je dodala: 'Ne le na ledu, spremljala bi te tudi v življenju.' Priznala si je, da ji je Zoran iz trenutka v trenutek bolj všeč.
Ker je pred kratkim naredila tečaj za vaditeljico drsanja otrok, je Zorana v kratkem času naučila osnov drsanja. Kratek čas – to je pomenilo dve soboti in eno nedeljo. Tedaj je izjavila: »Zdaj si že pravi profesionalec.«
»Lepo, da tako meniš. Si pa pozabila dodati, da sem tudi zaljubljeni profesionalec. Ja, vate sem se zaljubil, pa če ti je to prav ali ne. Upam sicer, da ti je,« jo je malce v zadregi pogledal.

Še kako zelo prav ji je bilo!
Kot »profesionalna zaljubljenca« sta skupaj v slogi in ljubezni drsala še tri sezone.

Letošnjo, četrto, pa drsa le Zoran. Greta ima namreč drugo delo. Skrbi za njuno enomesečno dojenčico in že razmišlja o dnevu, ko bodo skupaj kot družina prvič stopili na led.