V dolini Aoste, kjer hiša stoji, je nekaj najbolj znanih smučarskih središč na svetu, nad njimi pa se bohoti nekaj najvišjih alpskih vrhov. Meji na Francijo in Švico – na francoski strani boste našli priljubljeni kraj Chamonix-Mont Blanc, na italijanski pa je najbližji Courmayeur.

A tisto, kar veže Catherine Caramel na ta nekdanji hotel, ki je danes njen dom, ni enkratna lokacija, ampak dejstvo, da so tam nekoč živeli njeni stari starši. Sama je ohranila tradicionalni videz gorskega doma in dodala nekaj zanimive umetnosti in oblikovanja ter tako ustvarila domovanje, ki povezuje preteklost in sedanjost.

Njeno čudovito hišo najdete v stari italijanski vasi Verrand na 1250 metrih nadmorske višine. Catherine je bila od nekdaj čustveno navezana na to staro kamnito stavbo, v kateri je preživela veliko srečnih dni v svojem otroštvu, tam pa se je tudi naučila smučati. Ko je prevzela hišo, je bil to zanjo hkrati izziv in dejanje ljubezni. Kot notranja oblikovalka je hišo uporabila za sredstvo, s katerim je razširila svojo kreativnost. Postala je njen »laboratorij«, v katerem preizkuša vedno nove ideje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Velika nadstropna koča je značilna za arhitekturo v dolini Aoste. Izdelana je iz kamna in lesenih tramov in lastnica je to estetsko temo ponovila tudi v notranjosti. Tam je pustila tramove vidne in uporabila je veliko naravnih materialov.

A kot oblikovalka in umetnica je dodala tudi delček svoje ustvarjalne žilice. Pohištvo je večinoma starinsko, dodala pa je nekaj sodobnih kosov. Ohranila je originalna lesena tla in vrata, kjer je bilo to potrebno, pa jih je zamenjala s starim lesom, ki ga je »rešila« iz drugih hiš, ki so nastajale v istem obdobju kot njena.

Odprta jedilnica in dnevna soba sta izdelani iz betona, kar daje sobam sodobnejši pridih in rezultat je fuzija alpske koče in industrijske estetike. V dnevni sobi je Catherine »uokvirila« fantastičen pogled na goro Monte Bianco s posebej izdelanimi zavesami, obrobljenimi z volno in okrašenimi s starinsko čipko. Starinski leseni tramovi izžarevajo tople naravne barve lesa, kavči pa so oblečeni v volno in umetno krzno. Blazine so narejene iz starega tekstila, ki ga Catherine zbira. Osnovne barve so siva, bež in smetanova, vmes pa najdemo odtenke rožnate in vijoličaste.

Leseni stoli v jedilnici so delo nizozemskega umetnika Pieta Hein Eeka, ki za svoje pohištvo uporablja recikliran les. Kamin je izdelan iz francoskega marmorja, siva stena za njim pa odraža, kako si je Piet Hein Eek zamislil uporabo recikliranega lesa.

Popolna gostiteljica

Catherine v svojem domu rada gosti obiske in njena hiša je vedno polna prijateljev. Pri pripravi mize uporablja mešanico keramike in porcelana, slog in barve pa menja glede na letni čas. »Najpomembnejše pri vsem skupaj je, da ustvarimo pravo razpoloženje,« pravi. Mizo vedno pripravi tako, da ustvari popolno kombinacijo tekstila, posode in kozarcev, ki jih je zbrala skozi leta ali izdelala sama v svojem ateljeju.

Stoli ob jedilni mizi so zbirka različnih slogov in materialov in delujejo nekako eklektično, miza pa je sestavljena iz dveh manjših miz na koleščkih, izdelanih iz jeklene strukture in recikliranega lesa. Kadar ima obiske, ju združi v eno. Nekaj posebnega so ročaji na kuhinjskih predalih, ki so izdelani iz starega pribora, ki ga je lastnica našla v hiši.

V kuhinji so še »otok«, na katerem kuha, in dve koriti – eno je izdelano iz marmorja iz Carrare, drugo je pocinkano. Tapeta z motivom krapov je zasnovana na motivih, ki jih najdemo v japonski umetnosti. Nekaj posebnega so tudi čudovite luči, ki jih Catherine izdeluje sama iz stare lončevine, ki je bila v hiši še iz časov, ko je bila ta hotel, nekaj pa je je našla tudi na lokalnih bolšjih sejmih. Stara vrata in vrata omaric so tako kot veliko predmetov v hiši reciklirana.

Spalnica z razgledom 

Glavna spalnica v hiši se ponaša s sijajnim razgledom na gore. Kopalnica ob njej je tik pod streho. V njej je vgradna kad, iz katere je prav tako čudovit razgled. Nočne omarice in tla so izdelani iz recikliranega lesa in lastnica uživa, ko kombinira barve in teksture ter ustvarja čudovite kontraste (na vzglavju postelje je na primer kombinirala umetno krzno z gladko podlago).
V sobah za goste je prav tako uporabljenih veliko recikliranih materialov in prav vsaka vrata so drugačna. Kopalnica za goste se ponaša s staro mizo, na kateri je umivalnik. Takšni in podobni detajli navdušujejo in dajejo značaj tej hiši.