Za avtoritarno vzgojo, ki jo navadno izvaja le eden od staršev, drugi pa mu to dopušča, sta značilna visok nadzor in nizka stopnja sprejemanja s strani staršev. Starši sprejemajo in odobravajo otroka le, če se je oblikoval popolnoma po njihovih vzorcih. Želijo, da bi otrok čim hitreje odrasel in jim postal podoben. Skrajna različica avtoritarne vzgoje lahko vodi v trpinčenje in zlorabljanje otroka.

Posledice za otroka: otrok se ponavadi začne zelo zgodaj močno upirati staršem, na drugih pa uporablja podoben način vedenja kot njegovi starši - želi si jih podrediti. Če ne pride do upiranja, lahko otrok v želji, da bi ustregel staršem, postane pretirano prilagodljiv, ne upošteva več lastnih potreb in želja in tudi pozneje se ves čas trudi, da bi ustregel drugim.