Po smrti so možgani aktivni še približno sedem minut
V času, ko srce preneha biti, možgani nekaj minut še vedno delujejo, čeprav nastopi smrt. Celotno telo ne ugasne, ko se ustavi srce. Možgani domnevno delujejo še približno od 7 do 10 minut, in sicer s povečano aktivnostjo, ki pa se počasi umirja, vse dokler tudi možgani ne prenehajo delovati. V tem času menda pride do močne spodbude spominov, zato tudi trditev, da se osebi tik pred smrtjo odvrti celotno življenje. To naj bi se zgodilo ravno v minutah po prenehanju bitja srca. Močnih spominov pa se zavedajo predvsem tisti, ki so zastoj že doživeli in po oživljanju tudi preživeli.

Predvajalnik glasbe ste lahko kupili v vodi
Multinacionalno japonsko podjetje je leta 2013 predvajalnik posnetkov MP3 in MP4 prodajalo kar v posebni steklenički, napolnjeni z vodo. S tem so marketinško želeli dokazati, da je izdelek resnično vodoodporen. Namenjen je bil namreč športnikom in je prenesel tudi močno potenje in morebiten močan naliv, ki tekače v naravi velikokrat ujame. Predvajalnike je bilo moč v športni steklenički kupiti tudi na avtomatih, ki sicer prodajajo pijačo. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Archie bo rdečelasec!

Podedoval je očetove gene.

Zakaj ima kuhalnica luknjo?
Zakaj so izdelovalci suhe robe izdelali kuhalnico, ki ima na sredini luknjo? Čemu služi? Večina ljudi najprej pomisli, da luknja na kuhalnici služi odmerjanju špagetov. Količina, ki zapolni luknjo, naj bi zadoščala za eno normalno porcijo. A ni tako, luknja učinkovito služi za nekaj povsem drugega. Sredinska luknja na mešalnem delu kuhalnice je namenjena učinkovitejšemu mešanju omak. Pri mešanju se namreč ob vsakem potegu po dnu lonca skoznjo pretaka omaka. »Z uporabo te kuhalnice so omake bolj gladke in dobro premešane,« pojasnjujejo izdelovalci.

Drugačne gumbnice na srajci
Se sprašujete, zakaj so vse luknjice za gumbe na srajci postavljene vertikalno, le zgornja horizontalno? Vrhnja luknjica, ki je postavljena horizontalno, je namenjena temu, da se gumb povsem na vrhu srajce ne bi nenehno odpenjal.

»Žepek« na spodnjicah ima svoj namen
Moški so zaradi te podrobnosti na delu spodnjic, ki se dotika intimnih ženskih predelov, nekoliko zmedeni, a ženske s tem žepkom skrbijo za svoje intimno zdravje. Svetovni zdravstveni standardi namreč zahtevajo, da je notranji del spodnjic, ki je v neposrednem stiku z najintimnejšim delom ženskega telesa, prekrit z mehkim, nežnim in naravnim materialom. To je še posebno pomembno takrat, ko so spodnjice narejene iz sintetičnih, umetnih materialov. Ta del je všit v hlačke, toda šivi bi lahko dražili intimne predele, zato ga na eni strani namensko ne prišijejo in tako spominja na žepek. Njegova glavna naloga je, da zmanjša stik s sintetičnimi materiali, ki spodbujajo rast bakterij in razvoj bakterijske okužbe, ter da omogoča dihanje intimnih predelov in absorbira morebiten izloček telesne tekočine.

Vžigalnik je obstajal pred vžigalicami 
Čeprav vsi sklepamo, da so evolucijsko vžigalice obstajale pred vžigalniki, ni tako. Enega izmed prvih vžigalnikov je izumil nemški kemik Johann Wolfgang Döbereiner. Deloval je s prenosom vnetljivega vodikovega plina, ki je s kemijsko reakcijo nastal znotraj vžigalnika preko platinasto-kovinskega katalizatorja, kar je povzročilo vžig in veliko količino toplote in svetlobe. Na splošno so prve vžigalnike prižigali s pomočjo smodnika. Prve vžigalice pa je leta 1826, torej tri leta pozneje, izumil John Walker iz Anglije. Vžigalice, ki so po uporabnosti najbolj podobne sodobnim vžigalicam, pa so nastale šele leta 1831.

Zlata ribica lahko »izgubi« svojo značilno barvo
Tako kot nekatere druge živali lahko tudi zlate ribice spremenijo svojo barvo glede na odziv izpostavljenosti svetlobi. Ribice imajo celice, pravimo jim kromatofore, ki proizvajajo pigment ter poskrbijo za obarvanje in odbijanje svetlobe. Če je zlata ribica ponoči v temi, boste zjutraj morda opazili, da je bolj svetla oziroma bleda. Podobno lahko opazite razliko med zlatimi ribicami, ki so izpostavljene dnevni svetlobi, in ribicami, ki so v zaprtih prostorih brez neposredne svetlobe. Kromatofori namreč ne ustvarijo dovolj pigmenta, barva zlate ribice pa začne bledeti. Seveda ne bo postala popolnoma bela, saj pigmentne celice ustvarja tudi hrana, ki jo uživajo. 

Zato imajo kavbojke mali žepek
Mnogi se sprašujejo po uporabnosti majhnega žepa, ki je večinoma v večjem žepu na desni strani priljubljenih kavbojk. V resnici gre v modernih časih že bolj za navado pri videzu priljubljenega kosa oblačila, ki pa izhaja iz zgodovine. Izumitelj jeansa Levi Strauss je namreč pojasnil: »Slavni žepek na kavbojkah je nastal konec 19. stoletja. Med zlato mrzlico so kavboji žepne ure nosili na telovnikih, kjer so se večkrat poškodovale ali izgubile. Da bi lahko svoje ure bolje zaščitili oziroma pospravili, smo v tistem času našim leviskam dodali manjši žep znotraj standardnega žepa.«

Odpirač za konzerve so izumili 48 let po prvi konzervi
Leta 1810 je kralj George III. izumitelju Petru Durandu odobril patent za prvo konzervo, narejeno iz železa in kositra; pred tem so hrano shranjevali v steklene kozarce. Pri shranjevanju je uporabil sterilizacijo, ki je bila iznajdena istega leta, ter tako omogočil, da se je hrana v konzervah obdržala dlje časa. Prve konzerve so odpirali na bolj primitivne načine, predvsem z razbijanjem, zaradi katerega je bila hrana velikokrat tudi uničena. Prvi odpirač je bil uradno izumljen šele 48 let po prvi uradni konzervi, ko ga je leta 1858 patentiral Ezra Warner. Leta 1866 je bilo izumljeno odpiranje, ki ga pri nekaterih konzervah poznamo še danes, ko je odpirač vključen v pokrov konzerve, ta pa se odpre z dvigom in potiskom. Odpirač, katerega različico v večini uporabljamo še danes, pa je bil izumljen leta 1870. 

Moški čutijo manj bolečine
Splošno gledano ima moško telo manj receptorjev za čutenje bolečine kot žensko. Načeloma imajo ženske kar dvakrat več čutil za bolečino in so zato v resnici bolj občutljive. Vseeno pa je znanstveno dokazano, da je ženski prag bolečine veliko višji kot moški, zato lahko v resnici zdržijo več in dejanski občutek bolečine navzven pokažejo pozneje.