Konec meseca novembra, 28. novembra, bo minilo leto dni, odkar je UNESCO na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine dodal tudi način suhozidne gradnje, sicer značilen za celoten sredozemski prostor, v Sloveniji pa ta način najdemo predvsem na Krasu kot tudi v Istri. Na seznam je bila uvrščena veščina suhozdine gradnje, znanje in tehnika. Na seznam pa so se s tem načinom poleg Slovenije uvrstile še Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica.

Znanje zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri. Je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kras je najlepši jeseni

Mistično podzemlje, navdihujoča narava in bogata turistična ponudba.

Za gradnjo suhih zidov v odprti krajini se uporablja izključno lokalen neobdelan kamen iz neposredne bližine gradnje. Graditelj se mora vedno znova prilagajati razpoložljivemu, vselej drugačnemu materialu in ga smiselno sestaviti v uporabno konstrukcijo, zato prihaja tudi do lokalno pogojenih različic. Ko obiščete Kras tako pogled privabijo številni suhi kraški zidovi, narejeni popolnoma brez veziva, zgrajeni tudi do višine treh metrov. V klasičnem Krasu pa je še danes ohranjenih tudi približno 400 pastirskih hišk, ki jih najdemo na nekdanjih kraških pašnikih, predstavljajo pa prave mojstrovine iz kamna, brez veziva in drugih materialov. 

V eni izmed obnovljenih, verjetno, najstarejših kraških hiš, sezidana je bila v 14. ali 15. stoletju, se nahaja etnološka zbirka Kraška hiša v Štanjelu. Je pomnik iznajdljivosti preprostih prebivalcev, ki so za gradnjo, kjer je bilo mogoče, uporabili kamen. Deževnica je s škrlate strehe po kamnitih žlebovih speljana v monumentalni javni vodnjak. Odraža arhitekturne posebnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike.

Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom. So ogradni, pašniški, vinogradniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni tudi podporni zidovi - škarpe, zavetja pred burjo, opore za trte, groblje, obzidani izviri, kali, vodnjaki, cisterne, ledenice, peskolovi, apnenice, poti, mostovi, železniški nasipi, pečke, okopi, hiške, svinjaki, stopnice in drugo