Zdravje
 

Kam z rastlinami, za katere ne morete več skrbeti?

15. 12. 2021; 16.00
Avtor: K.M.
zelene rastline, rastline

Kam z rastlinami, za katere ne morete več skrbeti? foto: Shutterstock

Rastline imamo radi. Poskrbijo za dekoracijo našega doma, hkrati imajo lahko tudi številne druge pozitivne lastnosti za naš bivalni prostor. Včasih pa za njih preprosto ne moremo ali ne znamo več skrbeti. Namesto da jih popolnoma zavržemo, jih lahko odpeljemo v zavetišče za zavržene rastline.

Za Zavetiščem za zavržene rastline, ki v Ljubljani deluje že od leta 2015, stojita Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek – prijateljici, ki sta se spoznali na akademiji, umetnici in ljubiteljici rastlin. V njunem zavetišču lahko rastline, ki jih ne potrebujete več, oddate ali pa kakšno od zavrženih rastlin posvojite in ji tako date novo priložnost.

Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek od leta 2015 vodita Zavetišče za zavržene rastline. foto: Foto: Andrej Križ

»Rastline dobimo od ljudi, ki prinesejo rastline, za katere ne morejo več skrbeti. V večini so razlogi ti, da se preveč razmnožijo, da se selijo, da kdo umre in zapusti več rastlin. Včasih delava tudi potaknjence, večinoma pa so to rastline, ki jih dobimo. Nato krožijo, s tem pa opozarjamo tudi na problem množične potrošnje rastlin,« nam je o delovanju zavetišča zaupala Anamari Hrup. Ob tem pa je opozorila tudi na splošen problem družbe – množično potrošnjo. Anamari in Eva sta namreč opazili, da se ljudje ob nakupu rastlin ne zavedamo, zakaj so njihove cene v velikih centrih tako zelo nizke in dostopne. »Nizka cena s sabo nosi veliko skritih stvari. Da nekdo v verigi ni bil pošteno plačan, da so rastline gojene s pesticidi, da so prišle z drugega konca sveta. Naše pa prehajajo iz rok in v roke ter s sabo nosijo tudi zgodbe.« Anamari in Eva zgodbe zapisujeta v obliki poezije in proze. Rastline tudi personalizirata, te pa nato pripovedujejo svojo zgodbo o tem, kako za njih skrbeti, in o svojem bivanju pred prihodom v zavetišče.

Delovanje zavetišča

»Zavetišče za zavržene rastline se ukvarja z rastlino kot živim bitjem. Na več načinov opozarjamo na odnos do okolja in posledično do vseh živih bitij. Pri nas lahko rastlino posvojite ob podpisu in narisu pogodbe. Naris pa zato, da se jo nariše in se z njo nekoliko drugače poveže. Plača se posvojnina, ki je odvisna od velikosti rastline, določene pa se lahko posvojijo tudi s prostovoljnim prispevkom.«

Znotraj zavetišča sicer organizirajo tudi številne delavnice, preko katerih na preprost način učijo o rastlinah in odnosu do njih. Ker sta obe umetnici, pa je tudi umetnost pomemben del zavetišča. To sta pokazali tudi na sejmu Narava-zdravje. Anamari je predstavila tečaj osnov risanja rastlin, na katerem so se budeleženci učili različnih tehnik upodabljanja, namesto ljudi pa so pozirale rastline. Eva pa je kot certificirana učiteljica joge le-to združila z rastlinami in pripravila ravno to: jogo z rastlinami. 


Prispevek je bil objavljen v prilogi Zdravo z naravo v sklopu sejma Narava-zdravje.
 

prejšnji članek
Jasna Kuljaj bo na prav poseben način praznovala svoj 40. rojstni dan
Svet slavnih
Jasna Kuljaj bo na prav poseben način praznovala svoj 40. rojstni dan
naslednji članek
Garnbretova, Pogačar in košarkarji najboljši v Sloveniji
Svet slavnih
Garnbretova, Pogačar in košarkarji najboljši v Sloveniji

Napačno vnesen email naslov

  • Uporabite pravilen email naslov
  • npr.: "narocnik@mail.si"

Ta email naslov je že uporabljen!

Registracija je bila uspešna!

Prijavite se na e-novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na svoj e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite vpisan e-naslov in znova poskusite.