Za Zavetiščem za zavržene rastline, ki v Ljubljani deluje že od leta 2015, stojita Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek – prijateljici, ki sta se spoznali na akademiji, umetnici in ljubiteljici rastlin. V njunem zavetišču lahko rastline, ki jih ne potrebujete več, oddate ali pa kakšno od zavrženih rastlin posvojite in ji tako date novo priložnost.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Pečene pikantne perutničke s pomako

Imate radi perutničke? Tokrat imamo za vas malce drugačen recept ...

»Rastline dobimo od ljudi, ki prinesejo rastline, za katere ne morejo več skrbeti. V večini so razlogi ti, da se preveč razmnožijo, da se selijo, da kdo umre in zapusti več rastlin. Včasih delava tudi potaknjence, večinoma pa so to rastline, ki jih dobimo. Nato krožijo, s tem pa opozarjamo tudi na problem množične potrošnje rastlin,« nam je o delovanju zavetišča zaupala Anamari Hrup. Ob tem pa je opozorila tudi na splošen problem družbe – množično potrošnjo. Anamari in Eva sta namreč opazili, da se ljudje ob nakupu rastlin ne zavedamo, zakaj so njihove cene v velikih centrih tako zelo nizke in dostopne. »Nizka cena s sabo nosi veliko skritih stvari. Da nekdo v verigi ni bil pošteno plačan, da so rastline gojene s pesticidi, da so prišle z drugega konca sveta. Naše pa prehajajo iz rok in v roke ter s sabo nosijo tudi zgodbe.« Anamari in Eva zgodbe zapisujeta v obliki poezije in proze. Rastline tudi personalizirata, te pa nato pripovedujejo svojo zgodbo o tem, kako za njih skrbeti, in o svojem bivanju pred prihodom v zavetišče.

##INSTAGRAM-CVxQFVsIzGN##

Delovanje zavetišča

»Zavetišče za zavržene rastline se ukvarja z rastlino kot živim bitjem. Na več načinov opozarjamo na odnos do okolja in posledično do vseh živih bitij. Pri nas lahko rastlino posvojite ob podpisu in narisu pogodbe. Naris pa zato, da se jo nariše in se z njo nekoliko drugače poveže. Plača se posvojnina, ki je odvisna od velikosti rastline, določene pa se lahko posvojijo tudi s prostovoljnim prispevkom.«

##INSTAGRAM-B_UXucZlEvN##

Znotraj zavetišča sicer organizirajo tudi številne delavnice, preko katerih na preprost način učijo o rastlinah in odnosu do njih. Ker sta obe umetnici, pa je tudi umetnost pomemben del zavetišča. To sta pokazali tudi na sejmu Narava-zdravje. Anamari je predstavila tečaj osnov risanja rastlin, na katerem so se budeleženci učili različnih tehnik upodabljanja, namesto ljudi pa so pozirale rastline. Eva pa je kot certificirana učiteljica joge le-to združila z rastlinami in pripravila ravno to: jogo z rastlinami. 

Prispevek je bil objavljen v prilogi Zdravo z naravo v sklopu sejma Narava-zdravje.