Roj Perzeidov je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom. Perzeidi so eden od meteorskih rojev, ki ima sorazmerno visoko frekvenco in je konstanten. Do njega pride, ko Zemljina orbita prečka svitek delcev, ki jih za seboj pušča komet Swift-Tuttle, ki obkroži Sonce vsakih 133 let. Ko njegovi delci z veliko hitrostjo zaidejo v Zemljino atmosfero pri tem segrejejo zrak, ki zažari, kar vidimo kot utrinek.

Kot pravi Igor Žiberna iz Astronomskega društva Orion, opazovalni pogoji ob letošnjih Perzeidih ne bodo ugodni, saj se bo v petek zjutraj Luna nahajala v fazi ščipa in bo v noči iz petka na soboto s svojo svetlobo precej otežila opazovanje predvsem najšibkejših utrinkov; bo pa noč, še zlasti, če bo vreme jasno, postregla še z veliko drugimi zanimivi objekti za opazovanje. Že v prvi polovici noči bo namreč mogoče opazovati večino planetov našega osončja, zato si lahko obetamo nekakšen mini planetarni maraton.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Denis Avdić o odraščanju v Bosni

Voditelj Denis Avdić na prvi pogled ni imel najlepšega otroštva, a se ga sam spominja v pozitivni luči. Kljub temu, da prva leta v hiši niso imeli niti elektrike niti kopalnice.

"Najprej bosta okrog 22.00 ure vzšla Neptun in Jupiter, okrog 23.00 ure bo vzšel Uran, ob 23.45 še Mars, zjutraj pa vzide še Venera." Za opazovanje bo zanimiva tudi Luna, dodaja Žiberna. Čeprav njen relief zaradi ščipa letos ne bo najlepše viden, bo mogoče videti druge podrobnosti, na primer razlike med gorovji, temnejša morja, našteva sogovornik. "Polna luna nas ne sme odvrniti od opazovanja. Če bi bili v noči iz petka na soboto idealni pogoji za opazovanje brez lune, bi ob jasni noči lahko opazili tudi od 60 do 100 utrinkov na uro," pravi sogovornik.

Žiberna svetuje, da za opazovanje Perzeidov izberemo lokacijo s čim bolj odprtim obzorjem, torej brez ovir na obzorju v obliki krošenj ali hiš, posebne opreme pa ne potrebujemo, zadostujejo podlaga za ležanje, spalna vreča, tudi topla oblačila ne bodo odveč. Utrinke je namreč najbolje opazovati leže na zemlji. "Za tiste, malce bolj ambiciozne, pa predlagam, da si s pomočjo spletne aplikacije natisnejo karto zvezdnega neba in vanjo vrisujejo sledi posameznih utrinkov. Če bi to sistematično delali nekaj ur, bi opazili, da vsi utrinki izhajajo iz ene navidezne točke, ki jo imenujemo radiant," še pravi Žiberna.