Kaj je in kaj ni laž?

Laganje je, ko nekdo pripoveduje zgodbo, za katero ve, da ni resnična, a zanjo zatrjuje, da je. Razlikovati pa je treba laž od prikrivanja. Pri enem in drugem gre sicer res za neiskrenost ali natančneje za zavajanje, a je med njima pomembna razlika. Prikrivanje pomeni, da nekdo zataji neki pomemben del stvarnosti, da bi drugemu prikazal njeno napačno sliko. Tako je prikrivanje pasivno početje, laganje pa aktivno. Večina meni, da je prikrivanje veliko manjši prekršek kot laganje, zato se odločijo, da nečesa pač ne bodo povedali, tudi takrat, ko sicer ne mislijo lagati.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Laganje je treba ločiti od govorjenja neresnice. Bistvo laganja je namreč zavestna namera, da nekoga prevaraš. Ko pa nekdo od nekoga sliši napačno informacijo in jo posreduje nekomu tretjemu, prepričan, da govori resnico, potem ne gre za laž. Zato reči nekomu, da ne govori resnice, ni žalitev. Ko pa nekomu rečeš, da laže, to pomeni, da si prepričan, da to počne namerno.

Ljudje včasih zaradi delovanja različnih psiholoških mehanizmov izkrivljeno doživljajo stvarnost. Lahko se na primer napačno spominjajo neke situacije v ne tako davni preteklosti, njihov spomin je izkrivljen in, tudi če ne govorijo resnice, ne lažejo, saj zares verjamejo v to, kar govorijo. Čeprav se ljudje, ki jih ujamemo pri laganju, pogosto opravičujejo, češ da gre za 'nezavedne laži', je treba vedeti, da je laganje vedno zavestno dejanje.