Kolikokrat se v restavraciji pri naročilu jedi pozanimate o številu kalorij, ki jih vsebuje? Ali ta podatek res vpliva na to, ali boste jed kupili oziroma naročili? Ali obstaja boljši način od označevanja prehrambne vrednosti jedi s kalorijami?

Prekomerna telesna teža je vedno večji zdravstveni problem, zato postaja pomembnejše tudi prizadevanje, da bi ljudje zaužili čim manj nezdrave in visokokalorične hrane. Vendar se označevanje živil, jedi in pijač s kaloričnimi vrednostmi doslej ni izkazalo za dovolj učinkovito.

Ameriški raziskovalci so si zastavili delovno vprašanje: Ali obstaja boljši način za merjenje vrednosti hrane in pijače?Največja težava z označevanjem hranilnih vrednosti živil in pijače je preprosto to, da ni prav učinkovito. Večina raziskav s tega področja v ZDA je namreč pokazala, da se gosti v restavracijah, tako odrasli kot mladi, nočejo odreči priljubljenim jedem na račun tistih z manj kalorijami. Raziskovalci so ugotovili tudi, da ljudje preberejo podatke o prehranski vrednosti jedi veliko redkeje, kot sami verjamejo, da jih preberejo. Dva ameriška raziskovalca prekomerne telesne teže sta v reviji Journal of Medicine zapisala:

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tekmovalec slovenskega MasterChefa prvič postal očka

Žiga Škvorc, ki je v deveti sezoni oddaje MasterChef Slovenija osvojil tretje mesto, je pred dobrim tednom dni prvič postal očka.

»Če porabnik ne razume, kaj pomeni 250 kalorij oziroma kako se te kalorije umeščajo v celodnevne prehranske potrebe, so podatki, objavljeni ob jedeh, neuporabni. Ta težava je še posebej značilna pri ljudeh z nižjim družbenoekonomskim statusom, pri katerih je nevarnost za prekomerno telesno težo najvišja.«

Zato znanstvenika predlagata drugačen način merjenja, ki bi ga lahko razumel vsak, ki vsaj malo telovadi oziroma se razgibava: protivrednost v vadbi.

Ena od ameriških raziskovalk je več let preučevala, kako se na podatke o kalorični vrednosti odzivajo mladostniki iz družin z nizkimi prihodki. Otroci so po končanem pouku, tako kot mestni otroci povsod po svetu, v bližnjih trgovinicah in pekarnah kupovali prigrizke in osvežilne pijače. Raziskovalka je v takšnih trgovinah sladke brezalkoholne pijače namesto s podatki o kaloričnih vrednostih opremila s podatki o količini vadbe, potrebne za porabo kalorične vrednosti pijače. Ugotovila je, da so po tem mladostniki veliko raje kupovali nizkokalorične pijače. Nalepke s podatki o potrebni vadbi so znižale kalorično vrednost nakupov za 40 odstotkov.

Telo, navajeno prevelikega vnosa kalorij, je težko spraviti v red.

»Pri izbiri hrane se odločamo hitro,« pravi raziskovalka. »Odločitev o nezdravi hrani pa izberemo še hitreje, ker smo zaznavno v stresnem razpoloženju, saj se prepustimo temu, kar hočejo usta – hrani z izrazitim okusom.«

Seveda so tu še drugi dejavniki, ki nas lahko odvrnejo od pozornosti na previsoko kalorično vrednost hrane: cena, družbena pričakovanja, oglaševanje. Podatek o protivrednosti v vadbi je uporaben tudi za tiste, ki želijo uživati zdravo hrano in imajo določeno znanje o prehranski vrednosti živil.

Neka ameriška raziskovalka je v restavraciji poskusno uvedla menije s kaloričnimi podatki in menije s kaloričnimi podatki ter podatki o potrebnih 'kilometrih hoje' oziroma 'minutah hoje'.

Preiskovanci so se povprečno odločali za menije, ki so imeli 200 kalorij nižjo vrednost – ne glede na raven izobrazbe –, če so imeli ob meniju podatek, koliko minut bodo morali hoditi, da porabijo zaužite kalorije.Podatek o protivrednosti v vadbi je za ljudi preprosto lažji, saj večina ne razume, kolikšen je ustrezen dnevni vnos kalorij.

Treba je poznati kalorije, jih preračunati ter jih vstaviti v kontekst dnevnega zaužitja kombinacije živil. S ponazoritvijo v fizični vadbi dobi človek jasno sporočilo, to pa bi lahko pri ljudeh v prihodnosti pomembno vplivalo na zmanjšanje količine zaužitih kalorij.