Šteje vse: od reševanja križank do aerobne telovadbe in vaj za moč. Že 20-minutni trening namreč izboljša spomin in druge funkcije v možganih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Telovadba pomaga možganom na več ravneh. Ker pospeši utrip, srce načrpa več kisika v možgane. Pomaga tudi pri sproščanju različnih hormonov, ki sodelujejo in pomagajo ustvarjati dobre pogoje za rast možganskih celic. Telovadba nadalje spodbuja rast novih nevronskih povezav med posameznimi celicami v možganih, švedska študija pa je celo pokazala, da je protistresni učinek teka povezan z rastjo hipotalamusa, to je področja v možganih, ki je zadolženo za učenje in pomnjenje. Kot najboljše za možgane se je izkazala kombinacija aerobne aktivnosti (tek, kolesarjenje, plavanje, ples …) in vadbe za moč, saj le oboje skupaj vpliva na različna področja v možganih, denimo na koordinacijo, ritem, strategijo.

Demenca in še kaj

Če telesno in umsko ne telovadimo dovolj, se z leti možganske celice začno hitreje razkrajati, pogosto pride do demence, ki je najbolj razširjena oblika Alzheimerjeve bolezni. Ko živčne celice v možganih odmrejo, ljudje zgubijo sposobnost mišljenja in pomnjenja in s tem tudi zmožnost, da poskrbijo sami zase. Nove študije kažejo, da od 5 do 6 odstotkov ljudi nad 65. letom starosti zboli za Alzheimerjevo boleznijo in kar od 30 do 50 odstotkov nad 85. letom starosti.

Vendar ni treba, da vas z leti doleti izguba kognitivnih sposobnosti. Ključ do zdravega staranja je vzdrževanje iskrivih možganov. Poglejmo, kako jim lahko pomagate!

1. Preznojite se

Kar je dobro za vaše srce, je dobro tudi za možgane. Strokovnjaki priporočajo vsaj 30 minut aerobne aktivnosti petkrat na teden. Pri tem se morate preznojiti in zadihati, opozarjajo, saj je pomembno, da med rekreacijo pospešite srčni utrip na raven 80 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Tega izračunate tako, da od 220 odštejete svojo starost v letih.

2. Dodajte uteži

Če vadbo dodatno začinite z uporabo uteži, ne boste učvrstili samo mišic v rokah, ampak tudi možgane. Vadite vsaj dvakrat na teden, pri čemer osebni trenerji svetujejo izmenjavo vaj za roke in noge: na primer krepitev rok z dviganjem ročk oziroma uteži, ki si jih pripnete okoli gležnjev, nato pa v sedečem položaju dvigate noge.

3. Izboljšajte znanje

Raziskave kažejo, da več časa ko preživite v šoli, uspešneje se boste upirali demenci. Stalno izobraževanje je eden od ključnih dejavnikov in najosnovnejša vadba za zdrave možgane. S tem si povečate spominsko zmogljivost za naprej in lažje ohranjate žive tudi stare spomine.

4. Poskusite nekaj novega

Če ste si že vse življenje želeli igrati violino ali se naučiti španskega jezika, ne oklevajte. Učenje nečesa novega, zlasti glasbenega inštrumenta ali jezika, po 25. letu starosti je dober način ohranjanja živahnih možganov in bolj ko se vam dejavnost, ki ste se je lotili, zdi težka, boljše je. Napor je dober za možgane. Poglejmo primer: pomislite na učenje salse. Korake boste morda ponovili stokrat, na neki točki pa boste nehali šteti in boste kar začeli plesati. Takrat veste, da so možgani usvojili novo znanje. In ko se to zgodi, je že čas, da se spet lotite česa novega.

5. Zavozlane uganke

Naj bo to križanka ali sudoku - reševanje miselnih ugank je način aktiviranja možganov in pot, da jih še izostrite. Za reševanje križank je dokazano, da pomaga pri nastajanju novih možganskih povezav. A pomembno je, da rešujemo takšne uganke, ki so res izziv. Ko postane križanka prelahka, možgani začno vegetirati. Zato se lotite res težkih, na primer tistih, ki jih najdete v ugankarski reviji Kaj veš. Čeravno ne izpolnite vseh polj.