Danes, 10. septembra, obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ta je tudi v Sloveniji še vedno velik javnozdravstveni problem, zato je pomembno, da še vedno strmimo k upadanju samomorilskega količnika. 

Sicer v zadnjih letih trend samomorilskega količnika pada, a je Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem (11 na 100.000 prebivalcev), pri katerem je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji opaziti upadanje umrljivosti zaradi samomora. V opazovanem obdobju zadnjih desetih let (2008–2018) soo upad zabeležili v vseh starostnih skupinah. Najbolj nestabilno gibanje količnika (večja nihanja navzgor ali navzdol med posameznimi leti) so zabeležili v starostni skupini 80–84 let ter pri najnižjih starostnih skupinah 10–14 let in 15– 19 let. Kljub temu je večleten trend upadanja tudi v teh starostnih skupinah. V vseh starostnih skupinah izstopajo samomori moških, ki so tri- do štirikrat pogostejši kot samomori med ženskami. Podobno kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti (posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah).

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zgodil se je preobrat, snema se 4. sezona Botrov

Tudi mi smo mislili, da gre za govorice, trač, morda šalo, a se je izkazalo, da ni tako. Sedaj vam lahko iz prve roke povemo, da v Zaglavah znova brnijo kamere.

Leta 2003 je bilo tako vseh samomorov v Sloveniji 562, leta 2018 pa je bila zabeležena številka 353, od tega je šlo za 274 moških in 79 žensk. Največ samomorov so v letu 2018 zabeležili v zasavski statistični regiji, najmanj pa na koroškem.

»Večino samomorov lahko preprečimo in veseli me, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo upad samomorilnega količnika, ki je najnižji po letu 1965. To je vsekakor vzpodbuda za naše delo v prihodnosti, ki kaže, da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv za preprečevanje samomorilnega vedenja,« je povedal minister za zdravje Aleš Šabeder.

Vloga in aktivnosti NIJZ pri preprečevanju samomora

NIJZ ima ključno vlogo pri spremljanju podatkov in kazalnikov o zdravju (vključno z duševnim zdravjem ter samomorilnim vedenjem), ki jih pridobiva iz zdravstveno statističnih podatkov ter različnih populacijskih raziskav. Temelječ na teh podatkih ima NIJZ, kot osrednja javnozdravstvena inštitucija, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju, pilotiranju, izvajanju ter evalvaciji programov krepitve duševnega zdravja in preventivnih programov na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Aktivnosti in programi se izvajajo v različnih okoljih, kot so vzgojnoizobraževalne in zdravstvene ustanove (npr. psihoedukativne delavnice v zdravstvenovzgojnih centrih/centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih), delovno okolje, lokalna skupnost. Mnogo aktivnosti se usmerja tudi v ozaveščanje strokovne in laične javnosti o pomenu duševnega zdravja in problematiki samomorilnega vedenja.

Izpostaviti velja program To sem jaz, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti pri otrocih in mladostnikih in se v obliki delavnic izvaja v šolskem okolju, hkrati pa s spletno svetovalnico www.tosemjaz.net omogoča mladim anonimen, javen, brezplačen in hiter dostop do strokovnega nasveta. Prim. Nuša Konec Juričič z NIJZ je ob tem povedala: »V sklopu svetovalnice je med vsemi vprašanji mladostnikov okoli 10 % takšnih, ki jih označujemo kot najtežja vprašanja. Med njimi so zlasti motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenja ter različne oblike samomorilnosti«.

Odnos mladih do samomora so raziskali tudi v sklopu kvalitativne raziskave, v kateri so opravili vsebinsko analizo maturitetnih esejev iz leta 2017 z naslovom Samomor kot izstop iz kolesja sistema. »Ugotovili smo, da je večina dijakov ohranjala kritično distanco do vsebine, manjšina dijakov pa je izražala bolj zaskrbljujoča stališča,« je povedala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ in dodala: »Rezultati študije nam bodo lahko služili pri pripravi preventivnih programov za odgovorno naslavljanje vsebine samomora v šolskem okolju.«

NIJZ pri izvajanju svetovalnega programa za odrasle že vrsto let sodeluje s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora ter Centrom za psihološko svetovanje POSVET, ki mu v prostorih dveh območnih enot NIJZ omogoča delovanje.

Rumeno oranžna pentlja - simbolizira zavedanje, da samomor predstavlja velik javno zdravstveni problem
Za ozaveščanje o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno-oranžna pentlja. Je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, je znak podpore preventivnim prizadevanjem na tem področju, predvsem pa je znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor na kakršenkoli način prizadel. Omenjene pentljice bodo, letos prvič v Sloveniji, razširili med različnimi javnostmi (splošna javnost, politični in medijski predstavniki ...) Prav tako bodo nadaljevali tudi z mednarodno akcijo »Prekolesarimo svet«, ki so jo v preteklih letih uspešno izvedli.