Svetovna zdravstvena organizacija je maja 2018 pozvala k boju za eliminacijo raka materičnega vratu kot javnozdravstvenega problema. Slovenija je na dobri poti, da bo med prvimi v Evropi, ki bo uspela ta cilj doseči. Za eliminacijo RMV je v Sloveniji nujno ohranjati vsaj 70 % pregledanost žensk v programu ZORA, 90 % zdravljenje odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu in doseči 90 % precepljenost deklet proti HPV.

Po uvedbi državnega programa ZORA se je incidenca RMV prepolovila. V zadnjih letih v Sloveniji z RMV letno zboli okoli 100‒120 žensk in umre okoli 40−50 žensk. Čeprav je bilo v preteklosti breme RMV v Sloveniji med največjimi v Evropi, se Slovenija v zadnjih letih zaradi učinkovitega programa ZORA že uvršča med države z najmanjšim bremenom tega raka. Slovenske ženske so program ZORA dobro sprejele in več kot 70 % se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Programa ZORA se še vedno premalo udeležujejo ženske med 50. in 64. letom starosti in ženske v regijah Murska Sobota in Koper.

Od leta 2009 v Sloveniji poteka tudi brezplačno rutinsko cepljenje deklic proti HPV v 6. razredu osnovne šole, brezplačno se lahko cepijo tudi zamudnice. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se precepljenost deklic v šolskem letu 2018/2019 glede na preteklo leto povečala za 10 odstotnih točk in se približala 60 %, kar je zelo razveseljivo. Precepljenost je najmanjša v regijah Ljubljana, Kranj, Novo mesto in Koper, na Koroškem pa se s 87 % že približujejo cilju Svetovne zdravstvene organizacije. V zadnjem letu se je precepljenost najbolj povečala v regiji Nova Gorica (na 68 %, povečanje kar za 24 odstotnih točk), Murska Sobota in Ljubljana (na 80 % in 49 %, povečanje za 14 in 13 odstotnih točk). Presejalni interval se z vstopom cepljenih deklic v program ZORA ni spremenil in ostaja enak za cepljene in necepljene.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Pred koncem serije Skrito v raju vas čaka še ena zgodba

Zapluli bomo v razvoj napete zgodbe stranskega lika.

Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi v Sloveniji. Vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, se v življenju okuži s HPV. Več kot 99% raka materničnega vratu nastane kot posledica okužbe s HPV. Humani papilomavirusi lahko povzročajo tudi nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice. V Sloveniji imamo organiziran državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) že od leta 2003. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je precepljenost deklic v letu 2019 glede na preteklo leto povečala za 10 odstotnih točk in se približala 60 %, kar je zelo razveseljivo. Najboljša zaščita pred okužbami s HPV je cepljenje. V Sloveniji se cepljenje proti HPV izvaja kot priporočljivo cepljenje ob sistematskem pregledu pri deklicah, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole in tudi pri tistih, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene (»zamudnice«). Redno cepljenje proti HPV pri deklicah izvajajo pediatri in šolski zdravniki. Zamudnice se proti HPV lahko cepijo tudi v ambulantah za študente, cepljenje pa lahko izvajajo tudi drugi zdravniki.

Varnost cepiv

Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija, ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV v rutinske programe ugotavlja, da je cepljenje proti HPV izredno varno. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki. V Sloveniji je na voljo 2-valentno in 9-valentno cepivo proti HPV. 2-valentno cepivo ščiti pred okužbami z dvema visokorizičnima genotipoma HPV, ki povzročata vsaj 73% vsega raka materničnega vratu v Evropi. 9- valentno cepivo pa nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Obe cepivi sta namenjeni tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki jih povzročajo visokorizični genotipi HPV.

Podatki o neželenih učinkih po cepljenju

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na NIJZ v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. V obdobju 2009 do 2018 je bilo v Sloveniji razdeljenih več kot 140.000 odmerkov cepiva proti HPV. »V tem obdobju smo v Register prejeli 177 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Resnih neželenih učinkov, kot so npr. anafilaktična reakcija, šok itd., pa do sedaj nismo zabeležili. Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic.« je povedala Nadja Šinkovec-Zorko, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)