Današnji evropski dan žil, v ospredju katerega so predvsem arterijske anevrizme in periferna arterijska bolezen, je priložnost za ozaveščanje o pomenu zdravih žil. Bolezni žil je namreč v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti, so sporočili iz Društva za zdravje srca in ožilja.

Arterijske anevrizme so druga najpogostejša bolezen arterij. Gre za žilne izbokline, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo. Večina anevrizem sicer ne predstavlja resne nevarnosti za raztrganje, a v društvu so vseeno opozorili, da je anevrizme treba redno spremljati z različnimi diagnostičnimi metodami.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Periferna arterijska bolezen pa je bolezen zamašenih žil, pri kateri se maščobne obloge nalagajo na stene ožilja spodnjih okončin. Zaradi zoženih arterij se posledično zmanjša pretok krvi do nog, srca in možganov. Bolezen prizadene predvsem spodnje okončine, redkeje pa tudi zgornje. Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen.

Dan žil se vsako leto zaznamuje na tretjo sredo v marcu. Zaradi novega koronavirusa pa v Sloveniji letos ne bo tradicionalnih javnih prireditev po mestih.