Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je drugi april razglasila za svetovni dan zavedanja o avtizmu, z namenom spodbujanja k boljšemu razumevanju avtizma. Da se njihov glas ne sliši dovolj, saj so brez pozicije moči v družbi, opozarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Pri Varuhu si prizadevamo, da se njihov glas krepi, da se njihove pravice uresničujejo. Morajo biti videni in vključeni, saj je nujno, da se jih prepozna kot pomemben del skupnosti, ki lahko prispeva k višji kvaliteti življenja vseh nas «.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vid Valič ima srečo s spalnimi navadami hčere

Vid Valič in njegova partnerka Valentina sta se junija leta 2022 razveselila rojstva prvorojenke. Zdaj pa je razkril nekaj podrobnosti družinskega življenja.

Odlično osveščanje o avtizmu opravlja tudi priljubljena serija Dobri zdravnik. Več o njej si lahko preberete TUKAJ >>KLIKNITE<<.

Pri Varuhu človekovih pravic delujejo v smeri, da bi se Deklaracija o pravicah oseb z avtizmom, ki je bila 1996 sprejeta v Evropskem parlamentu, polno uveljavila tudi v Sloveniji. Avtizem se je po prizadevanjih različnih društev in nevladnih organizacij klasificiral kot kategorija invalidnosti, s čimer je omogočena primernejša obravnava oseb s spektroavtistično motnjo. Vendar je v praksi ta kljub temu okrnjena, saj je tudi na tem področju pereče pomanjkanje ustreznega kadra - pedopsihiatrov, psihologov, delovnih terapevtov. Na to pri Varuhu človekovih pravic opozarjajo že leta.

»Velika težava, ki jo zaznavam je tudi, ker zdravstveno osebje na primarni ravni, pa tudi delavci v sociali, pogosto nimajo dovolj ustreznega znanja o tej motnji. Enako šibko je poznavanje področja pri organih pregona. Mnoge rešitve s področja dela z osebami s spektroavtističnimi motnjami so že izpeljane in delujejo, nujno bi bilo, da so tudi širše dostopne in sistematične,« meni Svetina.

In medtem, ko država (pre)počasi išče sistemske rešitve številni otroci z različnimi motnjami avtističnega spektra odrastejo. Zamujenih priložnosti za izboljšanje kakovosti njihovega življenja in vključenosti v družbo pa se ne da nadoknaditi. Tudi odrasli z motnjami avtističnega spektra, ki prav tako potrebujejo prilagojeno pomoč in podporo pri vsakodnevnem življenju, so bolj ali manj prepuščeni sami sebi.

»Nemalokrat se zgodi, da te osebe bolj ali manj uspešno dokončajo šolanje, potem pa tudi več let čakajo na zaposlitev, ki je zaradi svojih posebnosti največkrat ne dobijo. Zaradi vsega navedenega mislim, da je ključno zgodnje prepoznavanje, da se lahko osebe z motnjami avtističnega spektra, ki so pogosto težje zaposljive, pravočasno usmeri v ustrezne programe, ki jim lahko pomagajo tako pri vstopu na trg dela in ostalih vidikih življenja. Ena od poti, ki se je izkazala za uspešno, je tudi zaposlitvena rehabilitacija, veselijo pa me tudi premiki na področju osebne asistence odraslim z avtizmom«, še dodaja varuh Svetina.