Zadnja leta se pojavlja vse več alergij na hrano in marsikdo se sprašuje, zakaj. Dejstvo je, da se danes zdravniki lahko bolj posvetijo bolnikom kot nekoč in pozornost namenijo tudi simptomom, ki jih pacienti opisujejo. Težava pa je tudi v neizobraženosti ljudi, saj so mnogi prepričani in trdijo, da imajo alergijsko reakcijo na neko živilo, čeprav gre mogoče le za intoleranco ali slabo počutje po prevelikem zaužitju nekega živila. Številni tudi ne gredo na pravo testiranje, še vedno pa so trdno prepričani, da je njihova alergija »prava«. 

Alergije, nad katerimi se pritožuje večina ljudi, je pravzaprav lahko preobčutljivostni odziv na neko sestavino hrane. Reakcija spominja na alergijo, vendar to v resnici ni. Intoleranca na neko hrano je v resnici pogostejša, kot so alergije, vendar to ni alergijska reakcija, ampak neprijeten učinek, ki ga povzroči uživanje določenega živila.  

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Alergije se večinoma pojavijo že v otroštvu; nekatere lahko sčasoma izginejo, druge pa ostanejo vse življenje. Znaki alergije so lahko izpuščaji na koži, slabost, bruhanje, diareja, koprivnice, srbečica, rdečica ali otekanje. Veliko ljudi ima alergijo na alergene v hrani, v oreščkih, semenih in školjkah – njihove reakcije so hude že po majhni količini zaužite hrane. Najbolj problematično je otekanje v žrelu in grlu, ki mu sledijo težave z dihanjem, omedlevica in kolaps. Takšna reakcija je smrtno nevarna, imenujemo pa jo anafilaksija. 

Zdravljenje
Zdravljenje alergije žal ne obstaja, lahko poskrbimo le za preventivo, ki je pravzaprav prilagojena prehrana, iz katere so izključene vse sestavine, ki lahko povzročijo alergijo. Lahko pa torej sploh ne gre za alergijo, ampak za intoleranco na neko živilo, pri čemer je težava v pomanjkanju encimov, ki presnavljajo točno določena hranila. Prepoznamo jo lahko po napenjanju, slabosti, driski in drugih težavah. Hrana lahko vsebuje različne snovi, recimo histamin, ki sicer povzroča reakcijo, a to ni alergija. 

Najpogostejši alergeni v hrani živalskega izvora so ribe, govedina, ovčetina, svinjina, divjačina, perutnina, kokošja jajca, školjke ali raki. V hrani rastlinskega izvora pa so najpogostejši alergeni v zelenjavi stročnice, korenje, paprika, zelena in soja, med oreški arašidi, lešniki, mandlji, sezam, orehi in mak, med sadjem jabolka, banane, jagodičje, hruške, češnje, kivi in breskve, med začimbami pa janež, bazilika, kamilica, kumina, poper, meta, žajbelj, drobnjak, timijan in melisa. 

Psevdoalergija
To je alergija, ki v resnici ni prava alergija, čeprav jo ljudje enačimo z njo. Čeprav je reakcija na določeno živilo na videz enaka pri obeh oblikah, pa pri psevdoalergiji oziroma histaminski intoleranci ni težava v imunskem sistemu, le organizem se pretirano odzove na histamin, ki ga zaužije s hrano. Sicer se kaže kot prava alergijska reakcija, ker povzroča značilne simptome, kot so rdečica, srbečica in otekanje. Vendar pri histaminski intoleranci reakcija ne traja dolgo, saj telo histamin razgradi, simptomi pa počasi izginejo. Tak primer je recimo »alergija na jagode«, ki v resnici ni prava alergija, temveč psevdoalergija, čeprav so mnogi prepričani, da so alergični na to sadje. 

Alergija
Pri alergiji gre za tvorjenje protiteles, ki nenormalno reagirajo na neko sicer nenevarno sestavino v hrani. Ko telo pride v stik z njo, se protitelesca vežejo nanjo in spodbudijo reakcijo imunskega sistema, ta pa se pokaže denimo kot otekanje ustnic in jezika, bolečine v želodcu, krči v trebuhu, prebavne motnje, anafilaktični šok in podobno. 

Najpogostejši alergeni pri otrocih
Največ alergenov, ki povzročajo težave našim najmlajšim, najdemo v pšenici in drugih žitih z glutenom, jajcih, mleku, oreščkih, soji, ribah in morskih sadežih. Alergije so pogoste že v začetku uvajanja goste hrane pri dojenčkih, sčasoma pa lahko izzvenijo in se v odrasli dobi sploh ne pojavijo več. Vseeno se odsvetuje z odlašanjem uvajanja goste hrane, priporočila ostajajo enaka kot pri zdravih otrocih, priporoča pa se dojenje, ki ima izjemno pozitiven učinek.

Prepričajte se, ali se res alergični ali pa gre le za preobčutljivost in neprijetne simptome, ki jih povzroča uživanje določene hrane.