Za fibromialgijo trpi približno dva odstotka, po nekaterih podatkih celo do štiri odstotke svetovne populacije. V Sloveniji natančnih podatkov nimamo, predvidoma pa je takšnih bolnikov najmanj od 20.000 do 40.000. Znano je, da pogosteje zbolevajo ženske, razmerje med moškimi in ženskami je 1 : 9, sicer pa fibromialgija bolj ali manj ostaja uganka.

Večna uganka

Fibromialgijo so pod različnimi imeni opisovali že pred približno 150 leti, pogosto pa so jo obravnavali celo kot duševno motnjo, saj naj bi šlo zgolj za namišljeno bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija je fibromialgijo v začetku 90. let prejšnjega stoletja tudi uradno priznala kot sindrom in jo uvrstila med »prava« obolenja, vendar ta bolezen ostaja uganka. So pa strokovnjaki ugotovili, da ne gre za duševno obolenje, čeprav mnogi bolniki navajajo tudi simptome, kot sta depresija in anksioznost.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Teden dni premora za MasterChef Slovenija

Prihodnji teden se ne bomo zabavali v družbi tekmovalcev šova MasterChef.

Izvor težav

Tudi vzroki za fibromialgijo niso povsem pojasnjeni. Na nastanek bolezni naj bi vplivalo več dejavnikov, med njimi hormoni, infekcije, čustveni ali telesni stres, kemične spremembe v delovanju možganov (znižana raven serotonina) in celo pomanjkanje gibanja. Večina strokovnjakov pa se strinja, da neznosne bolečine sploh ne izvirajo v mišicah, temveč v centralnem živčnem sistemu. Vzrok je namreč čezmerna vzdraženost v centralnem živčevju, zaradi katere je oseba preobčutljiva za različne dražljaje. V praksi to pomeni, da bolniku sprožijo bolečino že dražljaji, ki so sicer zdravemu človeku povsem neškodljivi, na primer zvoki, toplota, svetloba, vonji ...

Zdravljenje zgolj simptomatsko

Fibromialgija zahteva multidisciplinaren pristop, saj bi morali pri zdravljenju sodelovati revmatolog, ortoped, fiziater, nevrolog, po potrebi pa tudi psiholog ali psihiater. Ker še vedno niso pojasnjeni vzroki za nastanek bolezni, je tudi zdravljenje zgolj simptomatsko. Terapija, ki obsega zdravljenje z zdravili in fizikalno terapijo, ne obljublja ozdravitve, temveč zgolj blaži simptome in pomaga bolniku do znosnejšega življenja. Farmakološko zdravljenje po navadi vključuje protibolečinska zdravila, ki jih bolniki zaradi neželenih stranskih učinkov ne smejo jemati prepogosto. Fizikalna terapija pa vključuje vsakodnevno prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu, kar sprošča spastično mišičje in običajno zmanjša bolečino. Bolniki naj bi izvajali tudi vaje za gibljivost in povečanje telesne moči, ki vključujejo raztezanje, kondicijske vaje in vaje za moč. Najbolj priporočljivi vadbi za bolnike s fibromialgijo sta hoja in vaje v vodi.