nadzornasoba Svet24.si

Na intenzivnem covidnem oddelku: 40 minut ...

mandarine Svet24.si

Pri nas prijavili hrvaške mandarine, ki so ...

Bryan Adams Svet24.si

Bryan Adams pozitiven – že drugič v enem mesecu!

janez jansa ek Reporter.si

Zakaj Janša ne pove, kaj zameri evropskima ...

Dikaucic-interpel Necenzurirano

Vladavina lopovov #kolumna

Gordana Grandošek Whiddon Njena.si

Vražja dama spregovorila o izgubi otroka

anamarija lampic Ekipa24.si

JO PREPOZNATE? Anamarija Lampič JEMLJE DIH! Naša...

V času epidemije je obravnava srčno-žilnih bolnikov strmo padla
| STA / V.M.

V času epidemije je obravnava srčno-žilnih bolnikov strmo padla

Med pogostejše vzroke za pospešeno bitje srca spada tudi pomanjkanje spanca., dreamstime

Možne zdravstvene težave, povezane z boleznimi srca in ožilja, še posebej v času covida-19, so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen.

Ob svetovnem dnevu srca, ki bo prihodnjo sredo, v Društvu za zaščito srca in ožilja opozarjajo, da za težave srca in ožilja lahko veliko naredimo z zdravo prehrano in rekreacijo. V času epidemije je obravnava srčno-žilnih bolnikov strmo padla, med glavnimi dejavniki obolenja pa sta holesterol in debelost, so opozorili na novinarski konferenci.

Po besedah predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Matije Cevca so vzrok za srčno-žilne bolezni dejavniki tveganja, kot je holesterol. Ob tem opaža, da je pojavnost holesterola višja med manj izobraženimi ljudmi, kar pripisuje slabši informiranosti.

Velika težava za nastanek srčno-žilnih bolezni je tudi debelost. Po besedah Cevca se ta v zadnjih letih ne zmanjšuje, temveč povečuje. K temu je dodatno pripomogla tudi epidemija, saj smo več časa preživeli doma.

Število smrti zaradi bolezni srca in ožilja se je po podatkih Cevca v zadnjih letih zmanjšalo za skoraj 50 odstotkov. "Če smo že zmanjšali umrljivost, žal zbolevnosti nismo," je povedal.

Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta Ljubljana je poudarila, da za zdravje veliko lahko naredimo sami z zdravo prehrano in rekreacijo. Ob tem je poudarila, da določene diete na naše telo lahko delujejo negativno, saj da se "lahko nekoliko razlikujejo od splošnih priporočil za zdravo prehrano, zato je za zdravstvene učinke telesne dejavnosti potrebno razumeti tudi izhodišča športne prehrane".

Med epidemijo so na oddelku internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zaznali upad prihoda bolnikov s srčnimi boleznimi. Trend pa ni bil značilen samo za Slovenijo, zaznali so ga tudi drugod po Evropi.

"To stanje je na srečo trajalo samo tri do štiri tedne. Potem se je normaliziralo in smo v naslednjih mesecih imeli veliko več dela, kajti prihajali so ljudje, ki niso mogli do svojih zdravnikov," je povedal vodja internistične prve pomoči na UKC Ljubljana Hugon Možina.

Foto: profimedia, dreamstime - srce

Izpostavil je, da morajo bolniki ob nastalem težkem dihanju ali bolečini v prsnem košu poklicati pomoč, ne da bi čakali, da se stanje izboljša samo od sebe.

Letošnji svetovni dan srca bo potekal pod geslom Povezujmo se s srcem. Na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije so zapisali, da to "bolj kot kadarkoli združuje, vodi in navdušuje za spremembe v načinu življenja, ki pomenijo učinkovito preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi". Poudarili so, da je zavedanje "prvi korak na poti do zdravja" in ohranjanja zdravja ter dodali, da je ključno iskanje pravih informacij.

Za člane društva bodo v petek ob 30. obletnici društva organizirali ogled Arboretuma Volčji potok, v soboto pa bodo ob svetovnem dnevu organizirali osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani.