Naše črevesje je še pred kratkim veljalo za prezrti organ (nihče se mu ni pretirano posvečal), nato za skrivnostno (toliko je bilo treba odkriti), danes pa vemo, da je ključno za naše zdravje in počutje. Neverjetno, katere naloge vse opravlja in kako velik vpliv ima na naše splošno zdravje. Vso novo in koristno znanje tega sveta o njegovem delovanju pa ni spremenilo dejstva, da se še vedno ogromno ljudi sooča z zaprtostjo.

Žuganje strokovnjakov, da je treba veliko potrebo opravljati vsak dan, sicer že govorimo o zaprtosti, prav nič ne pomaga rešiti te težave. Tisti, ki so se že kdaj srečali z njo, dobro vedo, da na ukaz pač ne gre, z odvajali pa se tudi ni prav pametno pečati. Veliko koristneje bo, če se zavedamo osnovnega delovanja črevesja. Mlada zdravnica Giulia Enders v svoji knjigi Čarobno črevesje (založba Mladinski knjigi) zanimivo opiše dinamiko tankega črevesja: »Gremo, gremo! Vsi se pomikamo naprej, je njegovo vodilo. Za to poskrbi tako imenovani peristaltični refleks. Odkritelj tega mehanizma je izoliral delček črevesa in skozi cevko vpihal vanj zrak – in črevo, navdušeno nad novim sogovornikom, je veselo pihnilo nazaj. Mnogi zdravniki zato za živahno prebavo priporočajo uživanje hrane, bogate z vlakninami. Neprebavljive balastne snovi pritiskajo ob črevesne stene in te jim rade vrnejo pritisk. Ta črevesna gimnastika poskrbi, da hrana hitreje prepotuje črevo in ostaja pri tem prožna.« Semena, gotovo ste že slišali za psilium, ki se mu pripisuje veliko korist za boljšo prebavo in bolj zdravo črevesje, pa tudi jabolka, kivi in suhe slive, probiotiki ter prebiotiki (denimo oves in česen), bi morali biti pri tistih, ki imajo težave s prebavo, dnevno na meniju.«

Kako težko vam je iti na stranišče

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sonja Javornik: Živali so najboljši antidepresiv

Publicistka in strokovnjakinja eksperimenta Poroka na prvi pogled Sonja Javornik je že od nekdaj velika ljubiteljica živali. Njeni spomini so polni zabavnih prigod, danes pa ji lepša življenje mačji kosmatinec Barni.

Endersova pravi, da je nemara še bolj kot to, kolikokrat gremo na veliko potrebo, pomembno vprašanje, kako težko nam je iti na stranišče – je za iztiskanje potrebnega veliko napora, na koncu pa nas spremlja občutek, da še nismo povsem izpraznjeni? To so tipični znaki zaprtosti, ki pa jih bomo, kot smo že zapisali, najlažje odpravili z uživanjem vlaknin. »V tankem črevesju se ne prebavijo in tako lahko prijazno potrkajo na stene debelega črevesa ter dajo jasno vedeti, da je prispel nekdo, ki bi se rad popeljal naprej. Najboljše rezultate dajejo luščine trpotčevega semena in nekoliko slastnejše slive. Pri obeh ne dobimo samo vlaknin, temveč tudi učinkovine, ki v črevo pritegnejo več tekočine – tako blato postane mehkejše.« Korenito učinkovanje bi morali opaziti po dveh do treh dneh uživanja, še zapiše v svoji knjižni uspešnici in ob tem opozori, da balastne snovi same po sebi ne pomagajo kaj prida, če ne pijemo dovolj tekočine: »Brez vode so samo trdne grudice. V vodi pa nabreknejo v prave pravcate žogice – in potem ima lahko tudi zdolgočaseno črevesje svojo zabavo.«

Dodatni sprehod ne bo nujno pomagal, pozibavanje pa

Črevo se lahko poleni, če se nenadoma začnemo gibati manj kot po navadi. »Če pa se gibljemo toliko kot vedno, tudi en sprehod več ali manj ne bo prinesel prebavne nirvane. V raziskavah šele zelo zahtevna športna dejavnost kaže določen merljiv učinek na gibanje prebave. Če se torej nimate namena izčrpati do zadnjega atoma moči, se vam – vsaj za potrebe uspešnega kakanja – ni treba siliti k obveznemu sprehodu.« Če imate žilico za nekonvencionalne stvari, še namigne, pa lahko poskusite s pozibavanjem: med sedenjem na straniščni školjki se sklonite in pritisnite trup ob stegna, nato se vzravnajte. »To le počnite nekaj časa, učinek ne bo izostal. Na stranišču vas nihče ne gleda in imate vsaj nekaj časa zase, kar so odlični pogoji za tak, nekoliko nenavaden eksperiment.« Pozibavanje in dovolj vlaknin iz semen ter sadja, torej. Ter točnost, saj črevesje res ne mara zamujanja. Ko vas pokliče na dolžnost, se nemudoma odzovite, sicer se lahko zgodi, da bo začelo kuhati mulo, ki jo boste – uganili ste – občutili kot zaprtost.

NASVET

Če zaprtost traja neobičajno dolgo, je dobro obiskati zdravnika, saj se lahko za vsem skupaj skriva celo neprepoznan diabetes ali kaka težava s ščitnico.

Diagnoza iz straniščne školjke

Iz blata, ki ga izločimo v straniščno školjko, lahko razberemo marsikaj. Giulia Enders, zdravnica in avtorica knjižne uspešnice Čarobno črevesje, razlaga: »Ni najbolje, če blato takoj potone naravnost na dno školjke, saj to pomeni, da morda vsebuje še preveč hranilnih ostankov, ki se niso pravilno prebavili. Če blato ne potone takoj, to pomeni, da so v njem mehurčki plinov, zaradi katerih lahko plava na vodi. Ti plini so produkti črevesnih bakterij, ki večinoma opravljajo koristno delo, zato so praviloma – če vas sicer ne muči napihnjenost – dober znak.«

Veliko morajo piti samo tisti, ki vodo zares potrebujejo

»Če že tako ali tako pijete dovolj, ne boste pri zaprtosti ničesar izboljšali, če boste pili še več vode. Če pa je v telesu premalo tekočine, je stvar drugačna: takrat črevo iz prebavne kaše povleče več vode. Kar potem otežuje iztrebljanje.«

Nikoli ne zamujajte na straniščni zmenek

Naše črevesje ima rado ustaljen ritem, zato nikar ne skušajmo ignorirati njegovega klica na veliko potrebo. Zadrževanje blata lahko že v nekaj dneh povzroči zaprtost. Blato ima nato v svoji čakalnici v črevesju več časa, da še dodatno odda tekočino, kar pomeni, da bo naslednje iztrebljanje še trše – in težje.

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.