Pozdravljeni, v pralnem stroju opažam nabiranje trdovratnih črnih oblog v gubah in predalu za vlivanje detergenta. Brala sem, da so to verjetno plesni. Zanima me, ali so nevarne za zdravje ter kako jih učinkovito odpraviti. Hvala za odgovor.

Metka iz Maribora

Odgovor:

Plesni so pogoste obiskovalke naših pralnih strojev. Rade se razmnožujejo na vseh vlažnih in toplih površinah. Zato jih poleg v stroju za pranje perila lahko najdemo tudi v pomivalnem stroju, v fugah med ploščicami v kopalnici, na stenah ali stropu stavb, ki imajo slabo izolacijo oziroma zaščito pred vlago, v prezračevalnih jaških, odtočnih lijakih itn. Res je, da niso nedolžne, lahko celo načnejo naše zdravje, če jih je v našem bivalnem okolju preveč. Zato je dobro preprečevati njihov razvoj ali pa poskrbeti, da jih odstranimo. Pa pojdimo po vrsti.

Kaj so plesni?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Pristna družinska sreča Roberta Korošca in Nine Rakovec

Robert Korošec in Nina Rakovec rada obujata spomine na svoje začetke in o tem pripovedujeta tudi svojima otrokoma.

Plesni ne spadajo med rastline, živali ali bakterije. So posebni mikroorganizmi, katerih naloga v naravi je kompostiranje mrtvega naravnega materiala. Npr., lotijo se predelave odpadlega listja, podrtega drevesa, odmrlih rastlin itn. Običajno rastejo na naravni podlagi, lahko pa tudi na prahu ali organskem materialu, ki se je nabral na plastiki ali steklu, če imajo dovolj vlage in toplote. Zato jih lahko najdemo tudi v pregibu gube, ki tesni vrata pralnega stroja, ali v predalčku, kamor nalivamo detergent.

Kaj plesni potrebujejo za uspešen razvoj?

Plesni so pomemben del stvarstva. Da lahko opravljajo nalogo kompostiranja naravnega materiala, pa potrebujejo poleg materiala, ki ga razkrajajo, predvsem vlago in toplo okolje. Vlago lahko srkajo iz podlage ali celo iz zraka. Za rast jim ustreza že vlaga v stanovanju (ali kopalnici …), če je več kot 60-odstotna. Glede temperature pa najlažje uspevajo med 4 in 38 stopinjami Celzija. Kadar jim življenjske razmere niso pogodu, se spreobrnejo v spore in počakajo na ugodne razmere za življenje. V tej obliki lahko dolgo preživijo ekstremno sušo, vlago, visoko ali nizko temperaturo.

Kako nam lahko škodujejo?

Ker so še dokaj neraziskane, znanost ne pozna natančnega delovanja vseh vrst plesni, s katerimi se srečujemo v gospodinjstvu. Npr., pred leti so bili prepričani, da ni nujno, da bomo v prostoru, kjer so plesni, našli tudi njihove mikotoksine (strupe, s katerimi plesni v svojem okolju onemogočajo rast drugim mikroorganizmom). Novejše raziskave pa kažejo, da to večinoma ni res. V prostorih, kjer so plesni, so večinoma tudi njihovi mikotoksini. Nekateri, denimo penicilin, so za človeka dragoceni, številni pa nam lahko škodujejo.

Po dosedanjih raziskavah je npr. najbolj znano, da lahko plesni (oziroma njihovi mikotoksini) povzročijo kožne alergije, rinitis (nahod), konjunktivitis (vnetje očesne veznice) in astmo. Prav tako raziskovalci opažajo, da lahko vplivajo na naše splošno počutje in mentalne sposobnosti, na pojav glavobolov, bolečin v sklepih, motenj vida, krvavitve iz nosu, motnje spanja, spremembe v telesni teži in še in še.

Lahko nam tudi močno oslabijo imunski sistem. Kadar je ta že prizadet zaradi hujših obolenj, npr. raka, pa čezmerno razmnožene plesni v našem okolju lahko še dodatno poslabšajo zdravstveno stanje bolnika.

Ali se lahko plesnim izognemo?

Čeprav so plesni del stvarstva in so prisotne tako v zunanjem kot notranjem okolju človeka, je lahko za naše zdravje nevarno, če smo jim pretirano izpostavljeni. Tako študija iz South Walesa, opravljena leta 2007 in objavljena v reviji Thorax (prsni koš), dokazuje, da se je 95 bolnikom z astmo po odstranitvi vidnih rastišč plesni v bivalnem okolju stanje z dihali močno izboljšalo.

Stika s plesnimi v naravi torej ne moremo preprečiti, lahko pa smo jim manj izpostavljeni vsaj v našem bivalnem okolju, s čimer celo odpravimo nekatere zdravstvene težave.

Kako zmanjšamo razmnoževanje plesni v stanovanju?

Glede na to, da plesni za svoj uspešen razvoj in razmnoževanje v naših stanovanjih potrebujejo predvsem vlago, je osnovni ukrep nadzor nad vlago v zraku in na stenah, stropu, v kopalnici, kuhinji itn. Če je vlaga v prostoru več kot 60-odstotna –pri merjenju vlage vam bo v pomoč higrometer – prostor primerno izsušite. Prav tako je nujno, da ugotovite, zakaj so stene, strop … preveč vlažni. Je morda problem razpoka v zunanji fasadi, neustrezno izdelana izolacija, počena cev itn.? Če je vir vlage še vedno prisoten, plesni ne bodo nehale rasti, čeprav jih boste odstranili s površine. Zato je nujno odpraviti tudi vzroke prevelike vlažnosti. Ko to storite, lahko plesni s površine zdrgnete s ščetko ali krpo, namočeno v milnico. Lahko pa plesni s površine odstranite tudi z vodo, v katero ste npr. nakapali eterično olje čajevca. V 10 litrov vode nakapajte 20 kapljic eteričnega olja in s to vodo umijte predel, kjer so se naselile plesni.

Če imate težave z dihali, alergijami, imate šibek imunski sistem, prosite, da čiščenje plesni prevzame nekdo, ki je zdrav in nima navedenih težav. A tudi za to osebo je priporočljivo, da to opravi s plastičnimi rokavicami in masko na obrazu, da ne vdihuje strupenih snovi.

Kako zmanjšati razmnoževanje plesni v pralnem stroju?

Se vam je že zgodilo, da je bilo sveže oprano perilo zatohlega vonja? To je eden pomembnih znakov, da v pralnem stroju rajajo plesni. Da bi to preprečili, se navadite, da nikoli ne zapirate vratc pralnega stroja. Tudi posodica za pralni prašek mora biti odprta, kadar ne uporabljate stroja, da se lahko nemoteno posuši. Prav tako pazite, da ne bo prostor, kjer imate pralni stroj, preveč vlažen.

Poleg tega je dobro, da vsaj enkrat na teden razmaknete tesnilno gumo na vratih stroja in jo obrišete s krpo, namočeno v kis za vlaganje ali raztopino vode in sode bikarbone. S tem boste odstranili nabiranje naravnega materiala, ki ga plesni kompostirajo. Ekstremna kislost ali bazičnost bo še dodatno zavrla rast plesni. Enako redno sčistite vse dele pralnega stroja, kjer se razmnožujejo plesni (npr. predal za detergent, filter …).

Nekateri npr. priporočajo, da občasno (npr. enkrat na dva meseca) zaženemo prazen pralni stroj s kisom za vlaganje ali sodo bikarbono. Za čiščenje plesnivih predelov npr. zmešajte sodo bikarbono z vodo v razmerju 50 : 50. Pasto nanesite na plesnive predele in pustite, da se posuši. Za čiščenje vidnih delov rastišč plesni lahko tudi tu uporabite eterična olja, npr. čajevca.

Čezmerno razmnoževanje plesni pa spodbuja tudi čezmerna uporaba pralnih sredstev. Večina meni, da jih bodo z dodajanjem več pralnega sredstva odpravili, a se motijo. Resnica je ravno nasprotna, zato zmanjšajte uporabo detergenta na minimum. Običajno naj bi že ena jedilna žlica zadostovala za učinkovito pranje perila.