Naša triletnica že nekaj časa obiskuje vrtec, a nam pred njim včasih naredi sceno. Zaradi varčevanja z gorivom se z možem voziva v službo skupaj. Najprej peljeva hčerko v vrtec, ki je blizu našega doma, potem me mož odpelje v službo in od tam nadaljuje pot proti svoji. Kadar jo oddaja sam, je še huje, kar ne more je potolažiti in potem pokliče iz avta mene. Jaz jo nekako le spravim v roke vzgojiteljici, a sem potem hudo vznemirjena. Vzgojiteljica mi pripoveduje, da takoj, ko se pridruži otrokom, pozabi na jok ter da je v vrtcu družabna in prav nič jokava, a ji kar težko verjamem, čeprav ji zaupam, saj je starejša, umirjena in jo ima hčerka zelo rada, o njej pripoveduje samo lepe stvari. Doma tudi pove, da je bilo v vrtcu lepo – potem se pa na lepem vse ponovi. Pazim, da se lepo poslovim od nje, vzamem si čas, poljubčkava se, objamem jo in obljubim, da se bo imela fino, pa kar visi na meni in je še huje. Res je, da ni tako prav vsak dan, zdi se mi, da je najslabše, kadar je dlje doma. Včasih izprosi, da ostane v varstvu pri moževih starših, ti so je sicer čisto veseli, a jih s svojimi muhami utruja, če je pri njih, dokler ne prideva iz službe, kar je precej pozno. Tja sva jo odpeljala tudi ta teden, ker se je pred vhodom v vrtec celo vrgla na tla in mi je bilo že nerodno pred drugimi starši.
Odgovor:
Ogromno je odvisno od tega, kako vi gledate na vrtec. Iz vašega pisma lahko razberem, da se vam smili, in če se smili vam, se bo smilila tudi sama sebi. Nič ne pomaga, če jo prepričujete, da bo tam vse v redu, bolj kot vaše besede zaznava vaše počutje.
Vaša punčka srka vaš odnos, malo pa vas tudi izsiljuje
Ni čudno, saj ji uspeva. Z jokom vas je prepričala, da ste se obrnili in jo odpeljali v domače varstvo, kjer je raje. S tem se je naučila tega, da mora intenzivirati jok, vztrajati, pa bo po njenem. Seveda o tem ne razmišlja na tak način, uporablja pa ga, ker se ji je obneslo. Saj veste, mladi in stari se učimo iz izkušenj. Če nam kaj uspe in nam je veliko do tega, bomo to obnašanje ponavljali, če se želimo čemu izogniti in nam to uspe, pa tudi. Ugotovila je, da ji, če se vrže na tla, ugodite – kaj lepšega zanjo.
Ne pozabite na njeno starost. Tri leta so idealna za razvoj uveljavljanja svoje volje in napade trme. Vaša deklica je ugotovila, kdaj vas spravlja v stisko in da popustite, ker vam je nerodno, zato lahko take izpade vpričo drugih pričakujete še naprej. Ampak to še ne pomeni, da ne morete ničesar storiti.
Pomaga mirno dihanje
Ob naslednjem (in naslednjih, saj triletniki zlepa ne odnehajo) izpadu globoko vdihnite in mirno vztrajajte, pa če je v vas uprtih še toliko očitajočih oči. Ignorirajte poglede drugih, čeprav je to neskončno težko. Tisti, ki ni bil v vaši koži, včasih težko razume (za tuje otroke so ljudje pogosto hudo pametni …), tisti, ki je to že kdaj izkusil, pa vas gotovo ne bo gledal izpod čela. Obstaja pa tudi možnost (in ta se mi zdi precej verjetna), da se vam v stiski v takih situacijah le zdi, da vas drugi gledajo postrani, v resnici pa se jim smilite in ne vedo, kaj bi naredili.
Za moževo avtoriteto ni dobro, da rešitev prepusti vam
S tem njej in vam sporoča, da ne zmore in da se v taki situaciji raje umakne. Res je to udobneje, toda dolgoročno poslabšuje njun odnos, pa tudi na vajinega ne vpliva najbolje.
Če imate možnost, naj jo vozi v vrtec le eden od vaju in potem je tisti odgovoren za potek poslavljanja. Ker je vrtec blizu vašega doma, bi se morda lahko tudi sprehodili do tja, ali pa jo eden odpelje in se vrne po drugega. Kadar sta skupaj, punčka namreč točno začuti, kateri od vaju je trenutno v večji stiski zaradi njenega joka in na katero tipko mora pritisniti, da bo uspela.
Skrajšajte čas poslavljanja
Poslovite se, ampak bolj na hitro – še poljubček, in odidite. Ne vračajte se in ne objemajte je znova in znova. Če se dolgo poslavljate ter jo v neskončnost objemate in tolažite, ji sporočate, da je res ubožica in da se vam smili globoko v srce, pa dobi še večji zagon za vztrajanje pri joku.
Otroci potrebujejo rutino in vaša deklica ni nobena izjema
Seveda poizkuša ostati doma, in če ji uspe, je zadovoljna. Zaskrbelo bi me, če bi bila v vrtcu nesrečna, če se tam ne bi znašla, verjamem pa, da ji je pri dedku in babici vseeno bolj všeč. Bolje bi bilo, da redno hodi v vrtec in da ji mirno, a trdno pokažete, da ne jok in ne metanje po tleh ne bosta zalegla, da bi se vrnila domov. Ko bo ugotovila, da mislite resno, ne bo več poskusila izsiljevati, vsaj tako pogosto ne. Da izsiljuje, menim zato, ker se po prihodu v vrtec takoj umiri, ima rada vzgojiteljico in o vrtcu pripoveduje pozitivno.
Srečno!
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
