Kras je znan po svojih okusih, ki sicer najbolj do izraza pridejo jeseni, a to ne pomeni, da vas ne bodo navduševali vse leto, tudi spomladi. Iz naših izkušenj, ki smo jih na Krasu pridobili, bi ga lahko opisali z le dvema besedama »vino« in »pršut«. Seveda s tem ne mislimo, da primanjkuje kulinarične ponudbe, le vino in pršut sta tako dobra in izstopajoča, da bi se lahko cel dopust na tem območju razvajali le z njima.

Vino

Gre za pokrajino z dva tisoč let dolgo tradicijo gojenja vinske trte in pridelave vina, za okusno vino pa se lahko zahvalijo rdeči prsti, stalni suši, kraški burji, soncu in površju brez površinskih voda. Sam Kras najbolj slovi zagotovo po tem, da vsako jesen vinogradniki iz sorte refošk s skrbnim trudom pridelajo prepoznavni teran, ki je bil v 19. stoletju v Trstu najbolj priljubljeno in najdražje vino. Njegove odlike se kažejo v intenzivni temno rubinasti rdeči barvi, vonju po gozdnih sadežih in polnem okusu, večjem deležu mlečne kisline kot pri drugih vinih in visokem ekstraktu, na martinovo pa te sorte nikakor ne smete izpustiti s svojega okuševalnega seznama.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kdo je Justin Baldoni, ki ga obtožujejo spolnega nadlegovanja?

Blake Lively je v petek vložila tožbo proti svojemu soigralcu in režiserju filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. Razlog domnevno spolno nadlegovanje.

Poleg tipičnega terana pa Kras ponuja tudi chardonnay, beli pinot, sauvignon, sivi pinot, merlot, cabernet sauvignon, rebulo, laški rizling, pinelo, zelen, barbero, zeleni sauvignon, rumeni muškat, prosecco, pikolit, poljšakico, klarnico, briško glero, pergolin modri pinot, cabernet franc, refošk in syrah. Imajo pa na Krasu tudi belo avtohtono vrsto, ki v zadnjih letih spet prihaja v ospredje, vitovsko, suho belo vino z vonjem po sadju in belem cvetju.

Kulinariko združite z raziskovanjem

Čeprav je Kras pravi kulinarični mehurček, ob obisku ne pozabite za uživanje v naravni in zgodovinski lepoti. Najbolj je zagotovo znan po svojem podzemlju in številnih jamah, ki so vsaka zase zagotovo vrednega vsakega obiska. Škocjanske jame so za zdaj edini spomenik v Sloveniji, ki je vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine, hkrati pa so jame biser klasičnega krasa. So tudi največji podzemni kanjon reke v Evropi.

Prelepo seveda ni zgolj podzemlje, ampak se prava lepota skriva v vsakem kotičku. Že reka Reka je nekaj posebnega, saj v kraški pokrajini svetovno gledano v večini primerov ne najdemo reke, vsaj ne v takšnem obsegu. Prav posebne so tudi udorne doline oziroma udornice. Najbolj znana med njimi je Risnik, dolina, ki je nastala z udorom stropa kraške jame. Po eni strani ponuja zavetje številnim pticam in specifični vegetaciji, po drugi strani pa povprečni 72 metrov visoke prepadne stene ponujajo neverjetne razglede in tako seveda močno obiskano naravno turistično točko, ki je le 500 metrov južno od železniške postaje v Divači.