Sodobne prevare vključujejo lažne spletne trgovine, videoposnetke "deepfake" in napade "phishing", s katerimi goljufi uporabnike zvabijo v past. Ena najpogostejših taktik je pošiljanje zavajajočih sporočil ali e-pošte, v katerih žrtve prepričajo, da morajo takoj ukrepati – bodisi potrditi svojo identiteto, posodobiti geslo ali prevzeti pošiljko. Ko uporabnik klikne na povezavo ali vnese svoje podatke, ti takoj pridejo v roke napadalcem, ki jih nato uporabijo za krajo denarja ali identitete.

Na spletu ni varen nihče – niti izkušeni uporabniki, niti mlajši ali starejši posamezniki, niti podjetja in organizacije. Spletni kriminalci nenehno razvijajo nove taktike, kako prelisičiti žrtve in jih prisiliti v nepremišljene poteze, ki lahko vodijo do zlorabe podatkov, izgube finančnih sredstev ali celo digitalne identitete. Zato je nujno, da prepoznamo najpogostejše spletne grožnje in se naučimo, kako se jim izogniti.

Telekom Slovenije opozarja, da so v Centru kibernetske varnosti in odpornosti zabeležili rekordno število varnostnih incidentov. Lansko leto so obravnavali kar štirikrat več primerov kot leta 2023, pri čemer se trend rasti nadaljuje. Glavni vzrok za povečano število napadov je pogosto nepazljivost uporabnikov, ki nasedajo spletnim prevaram.

V kvizu preverite, kako dobro bi spletne prevare prepoznali v praksi.

Rezultati kviza vam bodo ponudili jasnejšo sliko, kako veliko grožnjo predstavljajo spletne goljufije. Sodelujoči v kvizu sodelujejo v nagradnem žrebanju za novi iPhone 16.

Mesec varne rabe interneta posvečen umetni inteligenci

Telekom Slovenije se v tokratni kampanji Uživajmo pametno posveča različnim digitalnim iluzijam, kot so lažne novice in ponarejene spletne trgovine, spletno in SMS-ribarjenje (phishing in smishing), lažni spletni profili in globoki ponaredki (deepfake), ki jih je mogoče ustvariti s pomočjo umetne inteligence. Nasveti in priporočila za varno rabo tehnologije so na voljo na platformi Uživajmo pametno.

Najpogostejše spletne grožnje in kako jih prepoznati

Phishing – ko goljufi ribarijo za vašimi podatki

Phishing je ena najpogostejših spletnih prevar, pri kateri napadalci z lažnimi e-poštnimi sporočili, SMS-sporočili ali ponarejenimi spletnimi stranmi poskušajo od žrtev pridobiti osebne podatke, gesla ali bančne informacije.

Kako deluje?

Napadalci pogosto pošljejo e-pošto, ki se zdi, kot da prihaja iz uradne institucije (npr. banka, ponudnik e-pošte, dostavna služba). Sporočilo opozarja na nujno težavo – sumljiv nakup, varnostno težavo ali blokiran račun – in od vas zahteva takojšnje ukrepanje, kot je klik na povezavo ali vnos podatkov.

Kako se zaščititi?

• Vedno preverite URL povezave – če se ne ujema z uradnim spletnim mestom, ne vnašajte podatkov.
• Bodite skeptični do sporočil, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
• Uporabljajte dvostopenjsko avtentikacijo  za dodatno zaščito računov.

Grooming – ko se lažni prijatelji izkažejo za nevarne neznance

Spletni predatorji pogosto uporabljajo družbena omrežja in platforme za spletne igre, da bi vzpostavili stik z mlajšimi uporabniki. S pomočjo lažnih profilov se predstavljajo kot vrstniki, pridobijo njihovo zaupanje in jih nato manipulirajo v nevarne situacije.

Kako deluje?

Napadalci postopoma vzpostavljajo odnos z žrtvijo, pogosto s komplimenti, pohvalami ali ponujanjem daril. Ko pridobijo zaupanje, jih začnejo spodbujati k razkrivanju osebnih podatkov, pošiljanju fotografij ali celo srečanju v živo.

Kako se zaščititi?

• Ne delite osebnih informacij ali fotografij na spletu.
• Bodite pozorni na sumljive profile, ki imajo malo prijateljev ali nerazločne slike.
• Če se pri spletni komunikaciji počutite neprijetno, jo takoj prekinite in obvestite odraslo osebo ali pristojne institucije.

Generativna umetna inteligenca – napredno orodje ali nevarna past?

Generativna umetna inteligenca (GenAI) je ena najnaprednejših tehnologij današnjega časa, ki omogoča ustvarjanje besedil, slik, zvokov in celo videoposnetkov, ki so videti povsem pristni. Čeprav je AI izjemno uporaben pri avtomatizaciji nalog in ustvarjanju vsebin, lahko ob napačni uporabi predstavlja tudi resno varnostno tveganje.

Kako deluje?

GenAI analizira velike količine podatkov in na podlagi naučenih vzorcev generira nove vsebine, ki so videti prepričljive. Nova tehnologija prinaša številne koristi, pri uporabi pa je ključno, da ste do vsebin kritični. GenAI potrebuje vaš nadzor, saj lahko v nasprotnem primeru predstavlja tveganje zaradi širjenja napačnih informacij.

Kako se zaščititi?

• Kritično ocenjujte informacije, ki jih najdete na spletu – preverjajte vire!
• Bodite pozorni na vsebine, ki vzbujajo močne čustvene odzive, saj so pogosto manipulirane.
• Ne zaupajte vsemu, kar vidite ali slišite – generirani teksti lahko zavajajo.

Deepfake – ko ne morete več verjeti svojim očem

Globoki ponaredki (deepfake) so digitalno manipulirane slike, videoposnetki ali zvočni posnetki, ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence. Pogosto jih napadalci uporabljajo za širjenje lažnih informacij, goljufije ali izsiljevanje.

Kako deluje?

Napadalci s pomočjo umetne inteligence ustvarijo prepričljiv video, v katerem oseba izgovarja stvari, ki jih nikoli ni rekla, ali opravlja dejanja, ki jih nikoli ni storila. Deepfake tehnologija se pogosto uporablja za širjenje politične propagande, finančne prevare in celo osebne diskreditacije posameznikov.

Kako se zaščititi?

• Bodite pozorni na nepravilnosti v videoposnetkih – popačene poteze obraza, čudne sence ali neenakomerno premikanje ustnic.
• Preverjajte vire informacij in bodite skeptični do senzacionalističnih vsebin.
• Uporabljajte orodja za analizo deepfake posnetkov.

Lažne spletne trgovine – mamljive ponudbe, ki vas lahko drago stanejo

V času spletnega nakupovanja so lažne spletne trgovine vse pogostejša past za nič hudega sluteče kupce. Ponujajo neverjetno nizke cene in ekskluzivne popuste, vendar kupljeni izdelki nikoli ne prispejo ali pa so ponaredki slabe kakovosti.

Kako deluje?

Napadalci ustvarijo profesionalno oblikovane spletne strani, ki posnemajo znane blagovne znamke ali trgovine. Kupec izvede plačilo, vendar nikoli ne prejme naročenega izdelka. V nekaterih primerih se podatki o kreditni kartici zlorabijo za nadaljnje prevare.

Kako se zaščititi?

• Vedno preverite, ali ima trgovina resnične ocene in kontaktne podatke.
• Preverite, ali se spletni naslov začne s https:// in ali ima trgovina verodostojno domeno.
• Ne zaupajte neverjetnim popustom, ki se zdijo predobri, da bi bili resnični.

Sharenting – ko starši nehote ogrozijo svoje otroke

Sharenting je praksa, pri kateri starši objavljajo fotografije in informacije o svojih otrocih na družbenih omrežjih, pogosto brez razmisleka o dolgoročnih posledicah.

Kako deluje?

Vsaka objavljena slika ali informacija o otroku postane trajno dostopna na internetu. Zlonamerni posamezniki lahko te podatke uporabijo za identifikacijo, krajo identitete ali celo zlorabo.

Kako se zaščititi?

• Omejite vidnost objav na družbenih omrežjih na ožji krog ljudi.
• Ne objavljajte podatkov o otrokovih vsakodnevnih aktivnostih, lokaciji ali šoli.
• Preden nekaj objavite, se vprašajte: Bi bil moj otrok vesel, če bi to videl tudi čez 10 let?

Igrajmo pametno – ko spletne igre postanejo lovišče za prevarante

Spletne igre so zabavne in priljubljene pri igralcih vseh starosti, vendar so hkrati tudi prostor, kjer prežijo spletni prevaranti. Njihov cilj je pridobiti finančne ali osebne podatke nič hudega slutečih igralcev, zato uporabljajo različne taktike, s katerimi jih skušajo prelisičiti.

Kako deluje?

Goljufi se pogosto predstavljajo kot običajni igralci, moderatorji ali celo razvijalci iger in uporabljajo več različnih taktik za prevaro igralcev, od lažnih bonusov, daril in ponudb za izboljšave v igrah do kraj igralnih računov in manipulacij na način, da gradijo odnose z igralci in jih sčasoma prepričajo, da delijo osebne podatke ali celo opravijo finančna nakazila.

Kako se zaščititi?

• Nikoli ne delite svojega gesla ali podatkov za prijavo z nikomer. Uradni razvijalci in moderatorji vas nikoli ne bodo prosili za geslo.
• Preverite verodostojnost spletnih strani, preden vnesete svoje podatke. Uradne strani razvijalcev imajo preverjene domene in varno povezavo (https://).
• Izogibajte se neverjetnim ponudbam. Če nekdo ponuja "neomejeno valuto v igri" ali "redke predmete za majhen znesek", gre skoraj zagotovo za prevaro.
• Bodite pozorni na sumljive igralce. Če vas nekdo prepričuje v nenavadne poteze ali poskuša pridobiti vaše podatke, prekinite komunikacijo in po potrebi prijavite uporabnika.

Zlonamerna programska oprema in napadi na naprave

Napadalci pogosto uporabljajo viruse in vohunsko programsko opremo, da bi pridobili dostop do vaših naprav in podatkov.

Kako deluje?

Okužene datoteke se pogosto širijo prek sumljivih povezav, okuženih spletnih strani ali lažnih aplikacij. Ko uporabnik enkrat prenese in odpre zlonamerno datoteko, lahko napadalec prevzame nadzor nad napravo.

Kako se zaščititi?

• Ne prenašajte aplikacij iz neznanih virov.
• Vedno posodabljajte operacijski sistem in varnostne nastavitve.
• Uporabljajte Varen splet, ki samodejno blokira nevarne spletne strani.

Na spletu bodite vedno skeptični

Splet je lahko odlično orodje, vendar le, če ga uporabljamo odgovorno. Spletni napadalci postajajo vedno bolj prefinjeni in uporabljajo taktike, ki lahko zmedejo tudi najprevidnejše uporabnike. Zato je ključnega pomena, da:

• vedno preverite vire informacij,
• ne delite osebnih podatkov z neznanci,
• ste skeptični do neverjetnih ponudb,
• uporabljate varnostne rešitve, kot je Varen splet.

Z ozaveščenostjo in previdnostjo se lahko izognete večini spletnih prevar in ohranite svojo digitalno varnost!

Vabljeni na ogled razstave o digitalnih iluzijah

Namen posebne razstave, ki jo je Telekom Slovenije pripravil v sodelovanju s Hišo iluzij, je zabavno in poučno odkrivanje različnih digitalnih iluzij, ki hkrati spodbujajo pogovor in ozaveščajo uporabnike interneta vseh starosti. Razstava na temo varne rabe interneta bo v Hiši iluzij na ogled vse do konca februarja.

Z namenom ozaveščanja o nevarnostih na spletu strokovnjaki Telekoma Slovenije na osnovnih šolah izvajajo tudi delavnice Ne ujemimo se na trnek.